Vsak dan se srečamo pred nešteto škodljivimi klicami, ki bi lahko prodrli v naše telo in povzročile bolezen. K sreči ima zdravo telo proti tem klicam učinkovito obrambo, ki je pri živalih in človeku zelo podobna. Če namreč v telo vdere povzročitelj določene bolezni, npr. virus ali bakterija, se začne pred njim braniti tako, da izdeluje protitelesa. Ta skupaj z različnimi obrambnimi celicami in posebnimi snovmi pomagajo uničiti škodljive klice in telesu ozdraveti. Žal je okužba z naravnim povzročiteljem za žival usodna, saj jo bolezen dostikrat zelo izčrpa in poškoduje različna telesna tkiva, v mnogo primerih pa se lahko konča tudi s smrtjo prizadete živali. Vse to lahko preprečimo s cepljenjem.

Kaj je cepljenje

Pri cepljenju s cepivom vnesemo v telo oslabljenega ali mrtvega povzročitelja bolezni in tako spodbudimo nastanek odpornosti proti tej bolezni. V večini primerov je odpornost dovolj močna šele 10 do 14 dni po prvem cepljenju, traja pa različno dolgo (od nekaj mesecev do enega leta ali več, kar je odvisno od bolezni, vrste cepiva, zdravstvenega stanja živali, njene starosti in pasme). Pri odrasli živali je pomembno cepljenje v ustreznih časovnih presledkih ponavljati, mlado žival pa je zaradi protiteles, ki jih je dobila od matere, potrebno cepiti večkrat.

Materina protitelesa

Čeprav pri novorojenih mladičih obrambne sposobnosti telesa še niso popolnoma razvite, prve tedne življenja niso popolnoma nezaščiteni. Od svoje matere namreč dobijo protitelesa proti boleznim, ki jih je sama prebolela ali proti katerim je bila cepljena. Nekaj teh protiteles dobijo pasji in mačji mladiči že v maternici, večino pa zaužijejo prva dva dneva življenja s prvim materinim mlekom, mlezivom.
Količina materinih protiteles v mladičevem telesu pa se po porodu hitro zmanjšuje, zato je treba pravočasno spodbuditi njegovo lastno telesno obrambo proti določenim boleznim, in sicer s cepljenjem.

NAJBOLJ NEVARNE NALEZLJIVE BOLEZNI PRI PSIH

Pasja kuga

Je lahko huda bolezen, saj večina bolnih živali pogine. Povzroča jo virus. Žival ima visoko vročino, je zelo pobita in neješča. Kašlja, težko diha, iz oči in nosa ima gnojen izcedek. Nekateri psi imajo tudi drisko in bruhajo. Pozneje, običajno po nekaj tednih, se lahko pokažejo tudi živčni znaki: trzljaji določenega telesnega dela, napadi krčev ali celo ohromelost.

Nalezljivi hepatitis

Tudi to bolezen povzroča virus. Bolna žival je pobita in neješča in ima visoko vročino. Očesne veznice in dlesni so blede, pes pogosto bruha in ima drisko ter bolečine v trebuhu. Včasih opazimo pikčaste krvavitve po sluznicah ter porumenele beločnice (zlatenica). Pri nekaterih psih med ozdravitvijo pomotni roženica na enem očesu ali obeh.

Leptospiroza

Povzročajo jo različen vrste bakterije imenovane Leptospira. Okuži se lahko tudi človek. Žival ima visoko vročino in je hudo žejna, pogosto mokri, boli jo trebuh in je zelo pobita. Včasih v ustih nastanejo čiri, jezik je obložen. Nekatere živali imajo krvavo drisko, zlatenico in nenehno bruhajo. Pri eni bolezenski obliki je zlatenica manj pogosta, pogostejše pa so poškodbe ledvic, kar je lahko pozneje v življenju za žival usodno.

Parvoviroza

Povzroča jo virus, ki močno poškoduje črevesno sluznico, pri mladičih pa lahko tudi srčno mišico. Žival je zelo pobita, veliko bruha in jo boli trebuh. Zavrača hrano in vodo. Ima hudo drisko, ki je pogosto krvava. Še posebej občutljivi za to bolezen so psi pasme rottweiler in doberman.

Steklina

Bolezen se v glavnem prenaša z ugrizom, saj se povzročitelj, virus, izloča s slino bolne živali. Poškoduje živčevje, kar se vidi pri vedenju bolne živali. Nenadoma postane napadalna, njen pogled je srep, zaradi ohrmoljene spodnje čeljusti ne more zapreti gobca, iz njega teče slina. Bolezen se konča s popolno ohromitvijo in smrtjo. Zboli lahko tudi človek. Edina možna zaščita pred steklino je cepljenje, ki je pri nas obvezno za vse pse, starejše od 4 mesecev. Odgovoren lastnik bo to zanesljivo upošteval, saj bo tako posredno zavaroval tudi svojo družino in sebe. Steklina namreč ni več tako odmaknjena, kot je bila pred desetletji, saj lahko steklo žival (najpogosteje so to pri nas lisice) srečamo pri vsakem sprehodu v gozdu in blizu njega, tudi zelo blizu naselja. Sodobna cepiva živalim ne škodijo, njena odpornost po cepljenju pa je zanesljiva. Cepljenega psa po tem, ko ga je ugriznila zaradi stekline sumljiva žival, ni več potrebno usmrtiti tako kot nekoč. V takem primeru, se takoj oglasite pri svojem veterinarju, ki vam bo povedal, kaj storiti.

PROGRAM CEPLJENJA ZA PSA

Vse bolezni, ki smo jih opisali, so zelo hude in bolno žival močno prizadenejo, pogosto pa se končajo celo z njeno smrtjo. Zato je nujno pred njimi zaščititi že mladiča, pri odraslem psu pa z rednim cepljenem poskrbeti za ohranjanje zaščite. Spodaj je naveden program cepljenja. Veterinar ga bo ustrezno prilagodil vašemu mladiču, glede na njegovo zdravstveno stanje in pasmo, pa tudi glede na to, katere bolezni so na vašem področju najpogostejše.
Cepi se lahko mladiča, ki je popolnoma zdrav in brez zajedavcev. Veterinar ga bo pred cepljenjem pregledal, in vam svetoval najprimernejše zdravilo proti notranjimi in zunanjim zajedavcem. Povedal vam bo tudi, kako s psom ravnati prve dni po cepljenju, da bo odpornost čim zanesljivejša, pa tudi to, kdaj ga lahko po cepljenju peljete med druge pse.
Dobro je vedeti, da nobena zaščita ni popolna, saj nekatere živali niti po pravilnem cepljenju niso odporne. K sreči se to zgodi zelo redko, zato naj vas ne skrbi preveč. Če ste zdravje svojega psička zaupali veterinarju, ste zanj storili največ, kar lahko.

Parvoviroza, pasja kuga, leptospiroza, nalezljivi hepatitis
Kužke cepimo prvič pri 6-8 tednih (odvisno od tega, ali je bila mati cepljena), oziroma 14 dni po tem, ko pridejo v naš dom, saj potrebujejo nekaj časa, da se navadijo na novo okolje. O nadaljnjem programu cepljenja, ki bo prilagojen Vaši živali, Vas bo poučil veterinar.

Steklina
Cepljenje proti steklini je pri nas po zakonu obvezno. Psička cepimo prvič, ko dopolni 3 mesece. Takrat se mu vstavi tudi mikročip in na Vašo željo izda potni list, s katerim lahko potujeta v večino držav EU in na Hrvaško. Pri cepljenju psa je potrebno priložiti tudi EMŠO lastnika, zaradi vpisovanja v register cepljenih psov in vodenja evidence psov v RS. O pogojih za potovanja v druge države se posvetujte s svojim veterinarjem, oz. pokličite na VURS (tel. 01/300 13 00).

Legenda: K - pasja kuga, H - nalezljivi hepatitis psov, L - leptospiroza, P - parvoviroza, S - steklina