Dermatologija

Dermatologija je veda, ki obravnava bolezni kože. Izbor teh je zelo širok. Razvrščamo jih v različne skupine. Najpogostejše so:
•          Bakterijske
•          Glivične
•          Zajedavske
•          Imunsko pogojene
•          Endokrine
•          Kožni tumorji
•          Bolezni vek, krempljev, analnih vrečk in sluhovoda
ter še druge, manj pogoste.
Bakterijske bolezni kože so pri psih precej pogoste. Povzročitelj je največkrat bakterija, ki lahko živi tudi na zdravem psu. Bolezen največkrat izbruhne, ko se odpornost kože zmanjša zaradi preobčutljivosti, poškodbe, hormonskih neravnovesij, zajedavcev idr. Nastane lahko površinko ali globoko gnojno vnetje kože
Glivične bolezni kože razvrščamo v 2 glavni skupini glede na povzročitelja. Eno povzročajo t. i. dermatofiti, glive, ki napadajo predvsem dlako in poroženeli sloj kože. Bolezen je nalezljiva tudi za ljudi. Sem sodi t. i. mačja bolezen – mikrosporija. Boleg dermatofitov pa se na koži lahko naselijo tudi kvasovke. Glivične bolezni so precej pogoste tako pri psih kot tudi pri mačkah.
Zajedavske bolezni kože: Najpogostejši kožni zajedavec je tako pri psih kot tudi pri mačkah bolha. Pogosti so tudi klopi, ki lahko prenašajo različne klopne bolezni. Polega tega tako na psih kot tudi na mačkah lahko zajedajo še različne prišice in garjevci.
Imunsko pogojene kožne bolezni razvrščamo v dve glavni skupini, t. i. preobčutljivostne ali alergijske bolezni in avtoimune bolezni. Prve so tako pri psih kot pri mačkah zelo pogoste. Pri obeh živalskih vrstah je veliko preobčutljivosti za bolšjo slino. Pogost je tudi t. i. atopijski dermatitis, ki nastane zaradi preobčutljivosti na alergene iz okolja, denimo na cvetni prah, hišni prah, plesni idr. Velikokrat je povezan s preobčutljivostjo za določena živila, zato diagnoza NI MOŽNA brez nekajtedenske hipoalergene diete.
Endokrine bolezni kože nastanejo zaradi motenega delovanja endokrinih žlez, ki v telesu izločajo hormone. Najpogostejšpe so kožne težave, ki nastanejo zaradi odpovedi žleze ščitnice pri psih.
Kožni tumorji so mnogokrat benigni, včasih pa tudi rakasti. A tudi ti so pogosto popolnoma ozdravljivi, še posebej, če se jih odkrije dovolj zgodaj.
Bolezni vek, krempljev, analnih vrečk in sluhovoda: Zelo pogosto je vnetje sluhovoda. Pri       mačkah ga najpogosteje povzroča ušesna pršica, pri psih pa so najpogostejši vzrok ponavljajočih se vnetij sluhovodov alergije različnega izvora.

Dermatološki pregled
Za uspešno zdravljenje katererkoli kožne bolezni je nujna pravilna diagnoza. To pa je pravzaprav nemogoče ugotoviti brez podrobnega in sistematičnega dermatološkega pregleda. Opisali bomo potek takega pregleda, tudi zato, da bi laže razumeli, zakaj kožnih težav ni možno reševati zgolj prek interneta. Ko pride žival s kožno težavo, je izjemno pomembno, da se je veterinar loti celostno in sistematično. Zato dermatološki pregled poteka na več stopnjah in obsega več področij:
1)         Pridobivanje podatkov o živali in poteku njene bolezni:
Veterinar za uspešno postavljanje diagnoze potrebuje različne podatke, denimo: zakaj je skrbnik pripeljal žival; koliko je žival stara, kakšne pasme in spola je ter koliko tehta; kje in kako se je bolezen začela ter kako je napredovala; ali se žival praska; če so prizadete tudi druge živali ali ljudje; morebitna povezava bolezni s prehrano, okoljem in letnimi časi; zdravila, ki ji je žival že dobivala in odziv nanje ter drugi potrebni podatki.
2)         Pregled živali:
Pridobivanju podatkov sledi podroben pregled živali. Veterinar si najprej ogleda celo žival, da vidi, kako so kožne spremembe razporejene po telesu. Nato spremembe natančno pregleda od blizu, da bi ugotovil morebitne izpuščaje, debelino in elastičnost kože ter njeno mastnost ali suhost in preveri kakovost dlake. K pregledu sodi tudi pregled sluhododov.
3)         Izbor morebitnih diagnoz in določanje prave ter dodatne preiskave:
Potem, ko je veterinar dobil potrebne podatke in podrobno pregledal psa, določi diagnoze, ki bi lahko prišle vpoštev. S stranko se pogovorita o preiskavah, ki jih še potrebuje, da bi določil pravo. Običajno so to laboratorijske preiskave. Nekaj se jih lahko opravi kar v laboratoriju na kliniki. To so, denimo, pregled kožnega ostružka in kožnega brisa. S prvim se lahko najde kožne zajedalce, z drugim pa med drugim bakterije, glivice, različne celice itd. Včasih je vzorec potrebno poslati v laboratorij na Veterinarsko fakulteto. Tam se, denimo, izvaja gojiščna preiskava za dermatofite, bakteriološka in glivična preiskava ter antibiogram. S slednjim se ugotavlja, za katere antibiotike je bakterija, ki je bila najdena, občutljiva. V ustreznem laboratoriju na Dunaju opravljajo hormonske preiskave – določajo ravni določenih hormonov v krvi. Včasih je potrebno živali odvzeti košček kože in ga poslati v patohistološki laboratorij. Tako lahko ugotovijo določene kožne bolezni in pa razvrstijo kožne tumorje.
4)         Načrt zdravljenja:
Ko so vse potrebne preiskave zaključene in je določena diagnoza, se napravi načrt zdravljenja. Veterinar se o njem podrobno pomeni s stranko. Le če se ta popolnoma strinja z njim in se natančno drži vseh navodil, je uspeh zdravljenja optimalen.

                                                  mag. Sabina Stariha Pipan, dr. vet. med.