Metka Šimundić, dr. vet. med., spec. za medicino psov in mačk

POVEZAVA DO CELOTNEGA ČLANKA: kronična-ledvična-odpoved

Stara, zaspana muca, ki več pije in urinira, manj je in hujša, občasno ali pogosteje bruha, je značilna  klinična slika za katero se skriva nevarna bolezen, kronična ledvična odpoved.
Bolezen je zelo  pogosta pri starih mačkah (vsaka peta muca pri starosti 15 let), redkeje zbolijo mačke srednje starosti in zelo redko mlade mačke. Kronična odpoved ledvic je napredujoča, resna bolezen in je ena od najpogostejših vzrokov smrti pri starih mačkah. Je trikrat pogostejša kot pri psih.

Ledvice opravljajo mnogo nalog: proizvajajo in koncentrirajo urin, odstranjujejo strupene presnovke iz telesa (predvsem sečnino in kreatinin), uravnavajo krvni pritisk s pomočjo encima renina, regulirajo elektrolite (natrij, kalij, klor, kalcij, fosfor), proizvajajo hormon eritropoetin, ki je pomemben za nastanek rdečih krvničk in aktivirajo D vitamin. Osnovna ledvična enota za prečiščevanje krvi v ledvicah se imenuje nefron. V eni ledvici je okrog 200.000 nefronov, ki skrbijo za ravnovesje tekočine v telesu.
Najpogostejši vzroki za poškodbo ledvic so: vnetje (bakterije, virusi), toksini, tumorji, poškodbe, sečni kamni ali pesek (pri mačkah pogosteje v mehurju, redko v ledvicah), kronično vnetje mehurja, paraziti, pogoste pa so tudi prirojene ledvične okvare, ki vodijo z leti v kronično ledvično odpoved.

Ker bolezen nastaja skozi tedne, mesece, leta, je vzrok bolezni, ko pride muca na pregled zaradi težav, pogosto že izzvenel (bakterije, virusi, strupi..) in pustil za seboj hude posledice, ki vodijo v konstantno poslabšanje ledvic. Poškodovano ledvično tkivo začne s časom čedalje bolj nadomeščati vezivno tkivo, ki pa ne more opravljati teh zahtevnih in številnih nalog.  Strupeni presnovki se ne morejo izločati več skozi ledvice, zadržujejo se v krvi in zastrupljajo telo. Naš cilj je zato upočasniti propadanje ledvičnega tkiva in čim dlje časa vzdrževati stanje, ki je za počutje našega malega pacienta zadovoljivo.

Ledvice imajo ogromno kapaciteto, kar pomeni, da se klinični znaki kronične ledvične odpovedi žal pokažejo šele, ko 2/3 do 3/4 obeh ledvic ne delata več. Kot smo že omenili, so najpogostejši znaki bolezni zaspanost, apatičnost, povečana žeja in pogostejše uriniranje, izguba apetita,  občasno ali pogosto bruhanje in dehidracija. Dlaka je brez leska, prisoten je lahko zadah iz ust, vnetje ustne sluznice in obzobnega tkiva, kar lastniki pogosto pripisujejo zobnim boleznim. Klinični znaki večinoma nastajajo postopoma, lahko pa tudi naenkrat. Pogosto ujamemo bolezen na preventivnem letnem pregledu krvi, kjer so že zvišani omenjeni parametri pri starih mucah, ko lastnik še ne opazi nobenih od naštetih bolezenskih znakov.

Takšna slika bolezni pa ni značilna samo za kronično ledvično bolezen temveč lahko te znake bolezni najdemo tudi pri drugih bolezni, kot npr. sladkorni bolezni, hipertirozi (čezmerno izločanje ščitničnega hormona), idr. Diagnozo zato vedno postavimo na podlagi klinične slike in laboratorijske analize krvi in urina. Od mnogih krvnih parametrov, ki so lahko spremenjeni, sta za diagnozo najbolj značilna zvišana sečnina in kreatinin, ki se ne moreta izločati skozi ledvice v urin in zastajata v krvi. Muce so pogosto slabokrvne, urin pa je razredčen in ima nizko specifično težo. V urinu ne redko najdemo tudi bakterije.

Ker povzročitelja bolezni večinoma ni več moč najti, zdravimo podporno in simptomatsko, kar pomeni, da zdravimo simptome bolezni.
Muce s kronično ledvično odpovedjo hranimo s posebno hrano, ki vsebuje manj beljakovin in manj fosforja. Presnovni produkti beljakovin namreč poslabšajo ledvično funkcijo in stopnjujejo klinične znake bolezni. Ker so živali dehidrirane, se svetuje hrana iz pločevinke, ki vsebuje dosti več tekočine. Priskrbimo lahko domačo fontano, s katero se muce zelo rade igrajo in iz nje tudi več pijejo.
Čeprav bolne muce pijejo več kot običajno, so bolj dehidrirane, ker ne morejo koncentrirati urina. Za boljšo rehidracijo in večje izpiranje škodljivih snovi skozi ledvice si pomagamo s tekočinsko terapijo. Na začetku zdravljenja dajemo infuzije, odvisno od primera, pod kožo ali v žilo, veterinarji, kasneje pa uspešno obvladajo dajanje podkožne infuzije mački tudi lastniki sami doma.

Ostala simptomatska terapija se odredi glede na našega malega pacienta in njegove težave. Zdravila, ki se dajejo za blaženje simptomov so številna isc. proti bruhanju, za nižanje krvnega pritiska, proti slabokrvnosti, za nižanje fosforja v prebavilih, omega 3, kalcitriol, idr.

Ne glede na slab izid bolezni, lahko s pravočasno diagnozo in takojšnjo terapijo upočasnimo tok bolezni in podaljšamo življenje še mesece in celo leta, ter s tem osrečimo muco, lastnika in sebe.

Oglejte si kratek video posnetek o odpovedi ledvic pri mačkah.