LAPAROSKOPSKA STERILIZACIJA – ZA PSE, MAČKE in CELO ZA ŠIMPANZE

Ko sem izvedela, da bo naša klinika sodelovala pri prvem tovrstnem posegu v Sloveniji me je prešinilo:
»Tako rada bi bila poleg. Zaradi Nike. Napisala bom članek in naredila nekaj uporabnih fotografij.«
Ko je v ZOO Ljubljana, pred štirinajstimi leti, Nika pokukala na svet, sem bila prva predstavnica človeške rase, ki sem jo videla. In prirasla mi je k srcu.

Kot nevedna in »zoojevsko neizkušena« študentka sem konec prejšnjega stoletja začela delati v ljubljanskem živalskem vrtu, prvotno kot vodič za obiskovalce in kasneje kot oskrbnica živali. Enostavna definicija zooloških vrtov je »zbirka živali zaprtih v kletkah z rešetkami«. Pogosta prva misel ljudi je: »V projektu živalih zaprtih v ograde, nočem sodelovati.«

Toda ni nujno, da je tako; sodoben živalski vrt je prostor, kjer živali živijo varno pred zunanjimi vplivi (naravnimi sovražniki, neugodnimi vremenskimi razmerami, boleznimi …). Tri osnovna načela vladajo v sodobnih živalskih vrtovih : ohranitev vrst, izobraževanje in, ne nazadnje, razvedrilo za obiskovalce. V zadnjem desetletju je postalo jasno, da so populacije določenih vrst v zooloških vrtovih večje od tistih v naravi; število živali v ujetništvu narašča, ker se tam razmnožujejo in ne zato, ker živalski vrtovi ropajo divjino. Divjina seveda ostaja ideal, predstavlja naravni svet živali. Ideal je tudi ohraniti in rešiti naravo oziroma kar je od nje ostalo, in zavarovati prostore v naravi, kjer živali bivajo. Vendar na žalost vedno obstajajo države, kjer divja vojna, kjer uničujemo naravno okolje, ker človeška populacija narašča hitreje, kot je naraščala katerakoli populacija večjih živali v preteklosti. Celo v idealnih razmerah ne zadostuje, če le ogradimo prostore v naravi in jih opremimo z napisi »prepovedan vstop«. Naravo moramo zaščititi! Če dopustimo, da katerakoli živalska ali rastlinska vrsta danes zgine iz zemeljskega površja, bo izumrla za vedno. Seveda vedno lahko razpravljamo ali naj živali sploh preživijo, če jim to uspe le v ujetništvu. Če bi imeli možnost vprašati živali za mnenje, sem prepričana, da bi bil njihov odgovor glasen:”Da.” Sodobni vrtovi stremijo k  posnemanju naravnega okolja , kjer imajo živali možnost razvijati naravno vedenje.

Nisem nameravala biti tako dolga, malo me je zaneslo… vrnimo se k tistemu, zaradi česar je nastal ta članek.


NA KLINIKI IZVAJAMO: LAPAROSKO KIRURGIJO

Laparoskopija, laparoskopska kirurgija, minimalno invazivna kirurgija, video kirurgija, endoskopska kirurgija, so različni nazivi, s katerim opisujemo minimalno invazivne kirurške posege pod nadzorom kamere. Preberite si več o prednostih laparoskopije in razlikah med konvencionalno in laparoskopsko sterilizacijo.


Za nadaljevanje nekaj čisto malega o šimpanzih. Šimpanz (Pan troglodytes) spada v družino velikih, človeku podobnih opic (poleg gorile, bonoba in orangutana). Po genetski zasnovi so celo naši najbližji živalski sorodniki (družina Hominidae je ena najmanjših družin sesalcev s sedmimi živečimi vrstami in ena od njih smo mi, Homo sapiens). Živijo v afriških pragozdovih in savanah. Zaradi uničevanja njihovega naravnega okolja in tudi lova nanje so ogrožena vrsta. So zelo družabne živali, ki živijo v tropih, ki jih vodi vodilni samec.

Šimpanzi so vsejede živali (naša predstava je ponavadi Tarzanova Čita z banano v roki), jedo sadje, semena, insekte, različna zelišča, lovijo pa tudi druge živali. Imajo moč, inteligenco in roke, ki znajo uporabljati orodja.

V ljubljanskem živalskem vrtu danes živijo štiridesetletna Mojca s 16 letno Nežo in vnukinjo Niko, ki je povod za današnji članek. Štirinajst let nazaj, ko sem zjutraj prišla do šimpanzov, me je Mojčina prva potomka Urška pričakala s pravkar rojeno Niko. Ne vem, kako se je zgodilo, vendar je za Niko začela skrbeti »babica« Mojca, ki je v tistem času še dojila dveletno Nežko. Ali ji je Urška prepustila skrb ali ji jo je Mojca enostavno »vzela«, še danes ne ve nihče.

Veliko je zgodbic, ki so se zgodile v mojem času oskrbe šimpanzov. Za danes le nekaj zanimivosti.
Ena večjih težav živali v ujetništvu je dolgčas. Zato smo se pri šimpanzih vsakodnevno trudili, da bi jim »zapolnili ali naredili dan«.

Radi imajo nove in neobičajne stvari, kot so oblačila in papir, čaj ali vodo znajo piti iz steklenice; če dobijo krpo, obrišejo steklo; uživajo pri iskanju hrane, ki jim jo oskrbniki skrivajo v prostoru ali škatlah, radi imajo sveže vejice spomladanskih dreves, njihova najljubša hrana niso banane, hitro bi se naveličali enake hrane (tako kot mi, kajne?) spijo na »drevesih« in ne na tleh, radi imajo velike bale sena; znajo pljuvati, ker so se tega naučili od obiskovalcev; bojijo se vode in kač; kažejo čustva – razburjenost, strah, dobro in slabo razpoloženje. In lepo skrbijo druga za drugo. Včasih se seveda »sporečejo« in celo stepejo, pri tem so zelo glasni (kot ljudje, kajne?).

Z genetskimi preiskavami je bilo ugotovljeno, da je Nika križanec med vzhodno in zahodno afriško podvrsto šimpanza. Ker se bo šimpanzji družini pridružil nov član, odrasel samec , so se odgovorni v ljubljanskem živalskem vrtu v sodelovanju z Evropsko zvezo živalskih vrtov in akvarijev (EAZA) odločili, da bi bili potomci Nike z bodočim samcem – v smislu »mešanja genov« nezaželeni in se tako odločili za njeno sterilizacijo.

   laparoskopska-sterilizacija-simpanzinje-nike  laparoskopska-sterilizacija-simpanzinje-nike

V četrtek, 9.10.2014, na res čudovit, poletno obarvan jesenski dan, se je zbrala velika ekipa veterinarjev in zdravnikov v zoološkem vrtu Ljubljana.  PRVA-K klinika za male živali, opravlja že nekaj časa laparoskopske sterilizacije psičk, zato smo opremo za ta namen posodili živalskemu vrtu. Pri posegu je sodelovala veterinarska ekipa živalskega vrta; Pavel Kvapil DVM, Marjan Kastelic DVM, Bojana Stranjac DVM in Mojca Harej, veterinarska asistentka, trije zdravniki; dr. Sašo Drobnič, dr. Barbara Požlep in dr. Miran Dintinjan iz ljubljanske Ginekološke klinike, anesteziolog dr. Wolfgang Zenger iz Švice, naš veterinar Emir Mujagić, dr.vet.med. in veterinarski tehnik Peter Bavdek, ki je skrbel, da so naprave pravilno delovale. Sam poseg sterilizacije je vodil dr. Drobnič iz Ginekološke klinike UKC Ljubljana, asistiral pa mu je veterinar naše klinike dr. Mujagić.

Laparoskopska kirurgija

Laparoskopija, laparoskopska kirurgija, minimalno invazivna kirurgija, video kirurgija, endoskopska kirurgija, so različni nazivi, s katerim opisujemo minimalno invazivne kirurške posege pod nadzorom kamere. Z minimalno invazivno kirurgijo lahko opravimo vrsto posegov; ovariektomijo (odstranitev jajčnikov), operacijo kriptorhidov (zaostalih testesov) v primeru, da so moda v trebušni votlini, gastropeksijo (pritrditev želodca na trebušno steno) pri pasmah, ki so nagnjene h zasuku želodca), biopsije jeter, pankreasa, črevesja, ledvic, punkcijo žolčnika, odstranitev žolčnika, odstranjevanje tumorjev nadledvične žleze, odstranitev kamnov iz sečnega mehurja, operacije v prsnem košu idr.

Laparoskopski posegi potekajo v splošni anesteziji ob monitoringu pacienta. Pri laparoskopski ovariektomiji (odstranitvi jajčnikov ) naredimo dve majhni odprtini (velikosti 0,5 in 1,0 cm) v trebušno votlino. Trebuh se napihne s CO2 zaradi pridobivanja prostora in lažje preglednosti organov v trebušni votlini.V manjšo odprtino se vstavi kamera, v večjo pa kirurški inštrument, ki ga uporabimo za prijem in odstranitev jajčnikov, ali pa inštrument za zlepljanje in rezanje žil in okolnega tkiva. Odprtini v trebušni steni zašijemo z resorbilnim šivalnim materialom, kožo zalepimo s tkivnim lepilom. Za razliko od standardnega posega ovariektomije, je rez v področju trebuha veliko manjši. Vezi, ki držita jajčnika in maternico, zavarimo in prerežemo in zaradi tega zmanjšamo postoperativno bolečino za 60%. Vezi sta namreč  povezani z ledvicami, ki sta prekriti z dobro oživčeno potrebušnico. Zato je okrevanje po standardnem posegu daljše in boleče. Poleg tega za podvezovanje jajčnikov ne uporabljamo šivalnega materiala in se s tem izognemo morebitnim nezaželenim reakcijam na šivalni material.

 

 laparoskopska-sterilizacija-simpanzinje-nike  laparoskopska-sterilizacija-simpanzinje-nike

Prednosti laparoskopske ovariektomije

V primerjavi s klasično sterilizacijo je laparoskopska ovariektomija manj stresna in travmatična, zmanjšuje postoperativne bolečine, poseg je opravljen z manjšimi rezi v področju trebuha ter zmanjšuje število zapletov med in po operativnem posegu.

  laparoskopija   laparoskopija

Pri posegu smo šimpanzinji Niki trebuh napihnili s CO2 in naredili v trebušno votlino tri majhne odprtine, velikosti 0,5 cm. V odprtine smo vstavili trokarje (cevi) skozi katere smo v trebušno votlino nemoteno vstavljali kamero in inštrumente. Kamera je bila vstavljena neposredno pod popkom, prijemalki pa v spodnji dve odprtini v področju levega in desnega jajčnika. S pomočjo kamere in inštrumentov smo poiskali jajcevoda in ju zlepili. Postopek je izveden podobno kot sterilizacija pri ženski in v tem primeru jajčnika ostaneta nedotaknjena. Položaj in oblika maternice opice je zelo podobna položaju in obliki maternice ženske, zato je poseg vodil humani zdravnik s pomočjo veterinarja.

veterinarska klinika Prva-K - laparoskopijaveterinarska klinika Prva-K - laparoskopijaveterinarska klinika Prva-K - laparoskopija

Sam poseg ni vzel veliko časa, potekal je brez morebitnih zapletov, čeprav je bila to prva laparoskopska sterilizacija šimpanza v Sloveniji. Veliko več časa je vzela priprava nanj – priprava operacijske dvorane in opreme, uspavanje in transport Nike do ambulante in seveda varna vrnitev Nike k družini.

Doživetje je bilo svojevrstno, zame polno čustev in lepih spominov, čeprav sem v njem sodelovala le kot »amaterska« fotografinja. Verjamem, da se Nika po operaciji dobro počuti in za konec lahko samo rečem: »Srečno šimpanzi!«

Irena Feuš in Emir Mujagić, dr.vet.med. (PRVA-K, Klinika za male živali)