Večina tečajnikov je presenečena, ko jim povem, da lahko tako rekoč negativno stvar naučimo psa na pozitiven način, se pravi BREZ KAZNI. 

In to največkrat celo hitreje in uspešneje… Pa pustimo zdaj to, podrobneje nekoliko kasneje. Najprej bomo končali vajo »poglej«. Preletimo še enkrat njene prednosti. Marsikdo ni sposoben psa do popolnosti naučiti, da se bo v »kritičnih« okoliščinah povsem osredotočil nanj. Še zlasti, če se ne posveti postopnemu navajanju psa na kritični dražljaj in tako zmanjševanju napetosti psa ob srečevanju z njim. Povedano po domače: le redkim pasjim učiteljem, še zlasti amaterskim, se posreči naučiti psa takšnega samoobvladovanja, da bo sicer težaven pes povsem miren in osredotočen na svojega skrbnika, ko se bo srečal z drugim psom, človekom, avtomobilom ipd., torej s tem, kar ga pač vznemirja in razburja. Pogosto se zgodi, da pri napetem psu zatrta čustva izbruhnejo kot vulkan, in to še zlasti tedaj, ko skrbnik prepozno, torej kasneje, kot pes zagleda predmet spotike in psa ne more več obvladati. Skrbniki takih psov so ponavadi v kritičnih okoliščinah tudi sami napeti, kar pes seveda čuti in je še bolj razburjen. Pri psu, ki smo ga pravilno učili vajo »poglej«, pa je drugače. Kmalu ugotovi, da je za pogled proti svojemu »kritičnemu« dražljaju še celo nagrajen in ne kaznovan, kot je največkrat v navadi – s potegom povodca. Tako začne čez čas SAM pogledovati proti njemu, da bi dobil nagrado. Sčasoma pa se bo sprostila tudi njegova napetost.

Za čimbolj uspešno učenje je nujno vaditi POSTOPOMA. Napisali smo, da kliknemo TAKOJ, ko pes pogleda kritični dražljaj, denimo drugega psa, človeka, avto, drugo žival ipd. Če po kliku pogleda nas in z veseljem poje priboljšek, smo na pravi poti. Če klika sploh ne bo slišal in bo še naprej strmel v svoj »predmet poželenja«, se bo celo zagnal proti njemu ali če ne bo hotel pojesti priboljška, to pomeni, da smo ga prehitro in prevečobremenili. Umaknemo se in delamo na večji razdalji. Čez nekaj časa bomo ugotovili, da pes hitro pogleda dražljaj in nato takoj nas ter čaka na klik in priboljšek. Takrat lahko šele dodamo besedni znak »poglej«. Redno vadimo v različnih okoliščinah in postopoma stopnjujemo težavnost vaje. Če delamo prav, bomo ugotovili, da je pes vse manj napet, ko se v njegovi bližini pojavijo dražljaji, ki so bili prej zanj kritični. Ena od prednosti te vaje je tudi, da nam ni treba stalno skrbeti, ali bomo pred psom opazili dražljaj. Dobro naučen pes se bo namreč nanj samodejno odzval tako, da bo najprej pogledal proti njemu, nato pa nas. Tako bomo bolj sproščeni, kar bo dobro vplivalo tudi na psa. A dovolj o tem, zdaj pa k pozitivnemu »ne«.

148965225

Še sama sem svoje prve pse »ne« učila negativno. Danes me kar zmrazi ob misli, kaj vse smo počeli. Obvezno je bilo seveda cukanje s povodcem, ko je pes okoli vratu nosil verižico na zateg. A to ni bil edini način. Še najbolj blagi so bili udarci s časopisnim papirjem ali brizganje z vodo, huje pa stresanje za vratno gubo, ki je bilo včasih karseda močno. Na srečo so mračni časi pasje inkvizicije že dolgo za mano, tako da naši zadnji dve generaciji psic nikoli nista nosili kovinske ovratnice na zateg. In veste, kaj je najbolj zanimivo? Nobena od tistih prejšnjih še zdaleč ni tako ubogala kot zadnji dve, naučeni na sodoben način. Sama sem se lahko v zadnjih 30 letih prepričala o tem, da žival res najbolje uboga in dela, kadar sama tako hoče, in ne, če je prisiljena k temu. To se dogaja, če jo učimo na pozitiven način, s pozitivno krepitvijo. Tako, dovolj filozofiranja, preidimo k naši vaji, pozitivnemu »ne«. Marsikomu je bolj znana kot vaja »fuj«, saj večina vodnikov rada uporablja ta izraz, če želi, da se pes česa ne dotakne ali se od nečesa odmakne. Meni osebno ta izraz ni všeč, saj daje vaji že vnaprej negativen prizvok. Pri pozitivnem učenju te vaje pravzaprav psa NE nagrajujemo zato, ker nečesa NI STORIL, saj to ni možno. Nagradimo ga zato, ker se je OBVLADAL, torej nam ponudil neko drugo, nadomestno dejanje namesto tega, ki ga nismo želeli, denimo žrtja iztrebkov ali valjanja po njih.

Članek je napisala mag. Sabina Stariha Pipan in je objavljen tudi v reviji Moj Pes.
 VEČ ČLANKOV SI LAHKO POGLEDATE NA POVEZAVI “MALA ŠOLA”

Priporočamo, da si več o prijazni pasji vzgoji preberete v njeni knjigi Vzgojimo psa – učinkovito, a prijazno, ki je izšla lani in je že bila ponatisnjena. Knjiga je na voljo tudi v naši trgovini.