Če ste doslej pridno vadili in pri tem dosledno upoštevali naša navodila, potem vaš pes že kar dobro obvlada nekaj osnovnih vaj.

Vsekakor se zna na znak usesti in uleči ter tako tudi nekaj časa ostati. Ko ga pokličete, pridirja že na prvo besedo in se pozorno usede pred vas. Na sprehodu pridno hodi tako, da je povodec ves čas ohlapen. Če je treba, pa na znak »poleg« stopa tesno ob vaši nogi.

Kaj pa zdaj? Se lahko mirno zleknemo na lovorikah in za vse večne čase prenehamo šolati svojega štirinožnega učenca? Če bi to storili, bi bilo podobno, kot če bi pri otroku za vedno prekinili šolanje, potem ko je dopolnil drugi razred osnovne šole. Opisane vaje so namreč šele začetek in temelj uspešne pasje kariere – vsega lepega, kar nas še čaka. Ne le pri ljudeh, tudi pri psih namreč veljata ti dve pravili: »Človek/pes se vse življenje uči.« in »Več znaš, več veljaš.« Znanje bo treba širiti in izpopolnjevati z dveh stališč. Po eni strani je nujno stopnjevati težavnost okoliščin, v katerih vadimio, in psa izšolati tako, da bo zares ubogljiv in vodljiv v vseh življenjskih okoliščinah. Za to bo NUJEN obisk KAKOVOSTNE pasje šole s strokovnimi učitelji, ki delajo nasodoben, znanstveno utemeljen način. Vem, da se že ponavljam, a to dejstvo je tako pomembno, da si ga res kaže zapomniti in upoštevati.

Po drugi strani pa je tudi IZREDNO koristno, če psa naučimo ČIMVEČ RAZLIČNIH vaj – vsak dan/teden/mesec kaj novega! Nekatere vaje bomo lahko uporabjali tudi v vsakdanjem življenju in si tako precej olajšali življenje s psom. Poleg tega pa bo imel pes, ki bo zaposlen z učenjem vedno novih stvari in bo na ta način izživet, mnogo manj težav zaradi neželenega vedenja ali pa ga bo laže obvladovati. Vrtec, mala šola, osnovna šola, srednja šola, fakulteta, doktorat… – zakaj pa ne? Verjemite mi, če boste delali pravilno, bo pes užival že zaradi šolanja samega – pa vi tudi! Naši psici sta stari že štiri in pet let, a se vsakokrat, ko vzamem v roke kliker, vneto prerivata, katera bo prva na vrsti za učenje. Tisto, ki čaka, je treba zapreti v drug prostor, če smo zunaj, pa privezati, da se ne bi stalno vrivala.

Osnove vaj, ki jih bomo opisali, lahko vsak doma nauči svojega psa. Izpopolniti pa jih je najbolje s pomočjo dobrega pasjega učitelja. Prva skupina vaj je tako imenovano »tarčanje« – to je moj prevod angleškega izraza »targeting«, seveda malce za šalo. Sama te vaje imenujem »dotik«. Skupno jim je, da se pes na znak dotakne določenega predmeta, in to z različnimi telesnimi deli, najpogosteje s smrčkom ali šapo. To je bila tudi prva vaja, ki sem jo svojo prejšnjo psico naučila s pomočjo klikerja. Ko sem izvedela za tak način učenja, je bila že kar v letih in je vse druge vaje že zdavnaj obvladala. Zato sem se »eksperimentalno« lotila prav vaje »dotik« in prvič »v živo« doživela, kako pes z razmišljanjem pride do določenega zaključka. Kot je bilo opisano v navodilih, sem vzela primerno palčko in jo psici pomolila pod nos. Seveda jo je povohala, saj bi jo vsak pes, in se je ob tem dotaknila s smrčkom. V tem trenutku sem kliknila in jo nagradila. To sva trikrat ali štirikrat ponovili, nato je potem, ko je pogoltnila priboljšek, za kratek čas obstala, kot bi premišljevala. Pogledala je mene, pa še palico, se očitno NAMENOMA dotaknila konice in me še enkrat pogledala – češ, kje je moj priboljšek? Takrat sem vedela, da je vajo razumela. In odtlej je šlo gladko naprej. Ta prva vaja s klikerjem je pri meni pustila neizbrisen vtis in tega trenutka »pasje razsvetlitve« ne bom nikoli pozabila, čeprav sem jih kasneje pri različnih psih doživela še na stotine. Zame je bil to neznanski skok s starega načina šolanja, ko »s psom nekaj delamo«, na novega, ko »pes razmišlja o tem, kaj naj stori«, da bo nagrajen.

Pa začnimo z vajo »dotik«. Kot ponavadi smo v naši »učilnici«. V roki držimo kliker. Pri roki, seveda zunaj pasjega dosega, je skledica z majhnimi, a slastnimi priboljški. Če bomo začeli s palčko, tako kot sem jaz, konico oblepimo z blagom, barvnim trakom ipd., lahko pa nanjo nataknemo drobno žogico. Lahko začnemo tudi z dlanjo ali prstom. Izbrani predmet pomolimo psu pred nos. In kaj potem?

 

Članek je napisala mag. Sabina Stariha Pipan in je objavljen tudi v reviji Moj Pes.
 VEČ ČLANKOV SI LAHKO POGLEDATE NA POVEZAVI “MALA ŠOLA”

 
Priporočamo, da si več o prijazni pasji vzgoji preberete v njeni knjigi Vzgojimo psa – učinkovito, a prijazno, ki je izšla lani in je že bila ponatisnjena. Knjiga je na voljo tudi v naši trgovini.