»Veš, to ni prinašalec, ampak odnašalec!« Kolikokrat se spomnim na posrečeno izjavo prijateljice kmalu po tem, ko je v njen dom prišla mlada »prinašalka«. Seveda se je njena psička kasneje naučila prinašati, sprva pa je različne predmete predvsem odnašala po hiši.

In to je, vsaj po mojih izkušnjah, tudi ena najpogostejših težav udeležencev pasjih igralnih uric. Večina amaterskih pasjih učiteljev svoje štirinožne učence nekako pripravi do tega, da stečejo za predmetom, ko bi ga morali prinesti nazaj in celo spustiti, pa se ponavadi »zalomi«. Psički veselo skakljajo naokoli s predmetom v gobčku, skrbniki pa se razjarjeni zaganjajo za njimi… Če imate tudi vi podobne težave, bodite potolaženi, saj so rešljive. Kako – o tem pozneje. Najprej moramo dokončati našo igro vlečenja za predmet. Večina psov se kmalu zelo navduši nad to igro, zato moramo NUJNO poskrbeti, da nam njen potek ne bo »ušel z rok«. Pri tem nam bodo pomagala naslednja pravila:

  1. Predmetov, s katerimi se igramo bodisi vlečenje bodisi prinašanje ali iskanje, NIKOLI ne puščamo psu. Na koncu igre jih VEDNO pospravimo, psu pa damo nekaj v zameno, najbolje primerno glodalo. Ne pozabimo: to so naši predmeti, ki smo jih psu le posodili!
  2. Igro VEDNO začnemo MI in mi jo tudi KONČAMO! Najbolje je to takrat, ko je pes še ves navdušen in bi še nadaljeval. Ne pa takrat, ko se umakne ves naveličan. Tako si bo igre vse bolj želel.
  3. Ko pes postaja vse bolj »nor« na predmet, uvedemo »strožji nadzor«. Na začetku igre mu predmet sicer pokažemo, a hkrati izrečemo ukaz »proč«. Psa malce podražimo in opazujemo, kakšen bo njegov odziv. Če se zažene proti »plenu«, ga hitro skrijemo za hrbet in ponovimo znak »proč«. Če mirno počaka, za nagrado namesto klika izrečemo povelje »zgrabi« ipd. ter začnemo z igro. Zahtevnost vaje stopnjujemo tako, da psička pred začetkom igre, ko smo dali znak »proč«, vse bolj dražimo. Nagrada za njegovo samoobvladovanje je znak »zgrabi« in začetek igre. Če se prekrši, predmet skrijemo in nestrpnež mora še dalj časa čakati.
  4. Pazimo, da ne gremo čez mejo. Psa NIKOLI ne smemo razdražiti do te mere, da bi izgubil oblast nad seboj. Zato je bolje, da obdobja vlečenja ohranjamo kratka: le nekaj sekund do pol minute vlečenje, nato znak »spusti« in za nagrado namesto klika in hrane spet znak »zgrabi« ter nadaljevanje igre. Če imamo občutek, da je pes preveč razdražen, mu rečemo, naj se uleže, in počakamo, da se povsem umiri. Šele po tem za kratek čas nadaljujemo igro in jo nato dokončne prekinemo. Če bomo zares DOSLEDNI, bo pes kmalu ugotovil, da se lahko svojo priljubljeno igro igra le, če se povsem obvlada.
  5. Kdaj pa kdaj dovolimo tudi psu, da nas »premaga« – nas torej zvleče proti sebi in strese predmet. A ne pozabimo: na koncu VEDNO zmagamo MI! Da ne bi bil pes prizadet, »plen« zamenjamo za glodalo in ga pospravimo.
  6. Vsak prekršek pravil igre TAKOJ kaznujemo tako, da igro PREKINEMO. Prekršek je, denimo, če pes namesto predmeta z zobmi prime našo roko, če skoči na nas ali se celo pri vlečenju s šapami upre na nas, da bi bil bolj uspešen. Če tega navodila ne bomo DOSLEDNO upoštevali, bo igra kmalu prerasla v nenadzorovano in nevarno merjenje moči, kar je vse prej kot učenje samoobvladovanja.

Veliko psov postane sčasoma prav »zasvojenih« z igro vlečenja. Takrat jo lahko začnemo uporabljati kot nagrado za uspešno izvedene druge, manj privlačne vaje. Primer, kako lahko izpopolnimo vajo odpoklica: začnemo takrat, ko smo psa že naučili vajo »sem« s pomočjo klikerja. Sprva naj bo pes še blizu nas, okoliščine pa ne preveč težavne, torej kje na samem. Psa na hitro pokličemo po imenu in dodamo znak »sem«. V trenutku, ko se pes obrne, mu rečemo »zgrabi« in pomigamo s »plenom« ter začnemo z igro vlečenja. Kmalu bomo opazili, da se je njegova odzivnost na znak »sem« precej izboljšala in težavnost vaje lahko začnemo stopnjevati tako, da jo vadimo v vse bolj težavnih okoliščinah.

Članek je napisala mag. Sabina Stariha Pipan in je objavljen tudi v reviji Moj Pes.
VEČ ČLANKOV SI LAHKO POGLEDATE NA POVEZAVI “MALA ŠOLA”

 

Priporočamo, da si več o prijazni pasji vzgoji preberete v njeni knjigi Vzgojimo psa – učinkovito, a prijazno, ki je izšla lani in je že bila ponatisnjena. Knjiga je na voljo tudi v naši trgovini.