Psu smo pred nos pomolili izbrani predmet. Kot bi pravzaprav storil vsak pes, ga bo želel povohati in se mu bo pri tem približal z nosom.

V tistem trenutku kliknemo in mu damo priboljšek. Spet približamo predmet, pes se dotakne z nosom, klik, hrana. Ponudimo predmet, dotik, klik, hrana. To nekajkrat ponovimo, nato predmet ponujamo z različnih smeri. Vsakokrat, ko se ga pes dotakne z nosom, kliknemo in mu damo priboljšek. Ko smo prepričani, da je pes vajo razumel, dodamo znak »dotik« ali kaj podobnega: »dotik«, ponudimo predmet, pes se ga dotakne, klik in hrana. To še nekaj časa vadimo, nato se s psom poigramo. Če želimo, da bo pes napredoval, vadimo po nekaj minut vsaj dvakrat na dan.

Ko pes obvlada vajo »dotik«, ga z njeno pomočjo lahko učimo tudi druge vaje, denimo levi in desni obrat, »bum« in drugo, o čemer bomo še pisali. Če smo psa naučili, da se na znak dotakne našega prsta ali dlani, ga na ta način lahko vodimo ob sebi. Iztegnjen prst ali dlan pomikamo stran od psa in on bo sledil. Tako lahko pomagamo razburjenemu psu, da se zbere in pomiri. Denimo: če psa razburi bližina drugih psov, mu ponudimo prst ali dlan, uporabimo znak »dotik« ter ga tako brez težav vodimo mimo »nevarnega območja«. Ponavadi pes znak »dotik« posploši. To pomeni, da se na ta znak z nosom dotakne kateregakoli ponujenega predmeta. To lahko uporabimo na različne načine. Psa lahko naučimo, da se na znak dotakne, denimo pokrovčka od kozarca za marmelado ipd. Če se pes boji otrok ali na splošno ljudi, ga lahko postopoma naredimo bolj zaupljivega prav s pomočjo dotika. Ko pes uživa pri vaji dotikanja, damo predmet drugi osebi in psa pošljemo, da se ga dotakne. Tako lahko postopoma izgubi strah. Če pokrovček ali podoben predmet nalepimo na vrata omarice ali na stikalo za luč, lahko psa naučimo, da bo zapiral omarice, ugasnil ali prižgal luč.

Ta dejanja pa pes lahko počne tudi tako, da se predmetov dotika s šapo. Znak je seveda drugačen, različen celo za desno in za levo šapo. Začnemo pa takole: smo v naši učilnici. Kliker je napet, priboljški pripravljeni. Sedimo na tleh, pes sedi pred nami in obrnjen proti nam. Tokrat bomo malce »pogoljufali«. Vzamemo priboljšek in ga skrijemo v levo roko tako, da naredimo pest. Pest s prsti navzgor položimo na tla pred psa, bliže njegovi desni šapi. Zavohal bo hrano in bržkone bo skušal z jezikom priti do nje. Ker mu to ne bo uspelo, bo slej ko prej poskusil s šapo. Takoj, ko se s šapo dotakne naše roke, kliknemo, odpremo pest in mu damo priboljšek. Po dveh do treh ponovitvah poskusimo s prazno pestjo, nato še z odprto dlanjo: dotik, klik, hrana, dotik, klik, hrana. To nekaj časa vadimo, nato kot vedno dodamo znak, denimo »taca«, »tik«, »tip« ali kaj podobnega. Za drugo nogo bomo uporabili drug znak, denimo »druga«, »tok«, »tap« ipd. Nujno pa si je seveda zapomniti, kateri znak velja za katero nogo! Ko pes vajo obvlada, poskusimo še z našo drugo roko in z njegovo drugo nogo, postopek je enak. Tudi to vadimo vsaj dvakrat na dan po nekaj minut.

Kasneje psa naučimo, da se na znak s šapo dotakne pokrovčka od kozarca za marmelado ipd. Ko to dobro obvlada, pokrovček lahko nalepimo na vrata omarice, na stikalo za luč ipd. Pa smo spet tam – pri zapiranju omaric in ugašanju ter prižiganju luči! Psa lahko naučimo tudi pozdrav »high five« tako, da roko dvignemo više. Tako pes z dvignjeno šapo udari po njej. Če ga privežemo, se nekoliko oddaljimo od njega in mu ponujamo dvignjeno roko, ga lahko naučimo, da nam bo mahal. Dodamo še znak, denimo »pomahaj«, »pa pa« ali kaj podobnega. Vaja »dotik« pa lahko pomeni tudi dotik z vsem telesom. Tako lahko psa naučimo, da na povelje steče k posebni preprogi ali podobnemu ležišču, se nanj uleže in pomiri.

Članek je napisala mag. Sabina Stariha Pipan in je objavljen tudi v reviji Moj Pes.
VEČ ČLANKOV SI LAHKO POGLEDATE NA POVEZAVI “MALA ŠOLA”

Priporočamo, da si več o prijazni pasji vzgoji preberete v njeni knjigi Vzgojimo psa – učinkovito, a prijazno, ki je izšla lani in je že bila ponatisnjena. Knjiga je na voljo tudi v naši trgovini.