Kdaj pa kdaj je tarča lahko velika; pes se je ne dotakne ne z nosom ne s šapo, ampak z vsem telesom…

Danes bomo opisali sprostitveno vajo, ki bo psu in nam nedvomno mnogokrat v veliko pomoč. Učili ga bomo, da se bo na povelje ulegel na določeno podlago in sprostil… ali se bo vsaj trudil za to. Potrebujemo majhno preprogo, blazino, brisačo ali kaj podobnega, kar je za psa novo in česar še ni videl. Sama uporabljam majhno preprogo, ki je le nekoliko večja od naših psic, tako da lahko udobno ležita na njej. Na eni strani je mehka, debela tkanina, na drugi pa za vodo neprepustna obloga. Tako jo lahko položim tudi zunaj, na mokro in umazano podlago. Najbolje je, če jo lahko peremo v pralnem stroju. Poleg preproge ali podobne podlage pa potrebujemo – kot seveda že slutite – kliker in priboljške.

Psa bomo skušali naučiti vajo z oblikovanjem, angl. shaping. Se pravi, da bomo s klikerjem označili in nagradili vse korake proti cilju – sproščenemu ležanju na preprogi ali podobni podlagi. Šele takrat, ko bomo ta cilj dosegli, bomo dodali povelje. Morda se bo to komu zdelo zapleteno, a mu bo zagotovo bolj jasno, ko bomo postopek podrobneje opisali. Spet začnemo v naši »učilnici«. Skledica s priboljški je na mizi, kliker pa napet v roki. Preprogo, blazino, brisačo ali kar že imamo – skratka podlago – vzamemo v roke in si jo z očitnim zanimanjem ogledujemo, kot bi bila nekaj posebnega. Nato jo položimo blizu sebe na tla. Mislim, da NI PSA, ki ne bi bil tako radoveden in prišel vsaj povohat podlago. V tistem trenutku kliknemo in vržemo priboljšek NA SREDINO podlage. Tako bo pes moral stopiti nanjo, ko bo vzel hrano. V tistem trenutku, ko se to zgodi, spet kliknemo in mu damo priboljšek, vnovič na podlago. Ko pes pojé, spet kliknemo in ga nagradimo, če je še na podlagi. Pa še enkrat in spet – klik – hrana, klik – hrana, klik – hrana… Pes je seveda ves čas na podlagi. Nato malo počakamo. Če je pes že vajen učenja z oblikovanjem, nam bo hitro ponudil določeno vedenje, denimo sedenje. Tudi v tem primeru kliknemo in ga nagradimo, saj je to korak naprej proti ležanju, torej našemu končnemu cilju. Kdaj pa kdaj nekaj časa traja, dokler se psu ne »posveti«. Do takrat pač nagrajujemo vse, kar pes počne na blazini. Ena od avtoric svetuje, naj ležanje nagradimo z boljšo hrano kot, denimo, sedenje. Tako naj bi pes hitreje razumel in se raje ulegel.

Ko se učenec KONČNO uleže, seveda na podlago, kliknemo, stopimo bliže k njemu in mu damo priboljšek. Nato kliknemo še večkrat in ga vsakokrat nagradimo, dokler ostane v ležečem položaju. Zatem ga zvabimo s podlage tako, da mu rečemo »skoči«, »teci« ali kar pač ponavadi uporabljamo na koncu vaje, stečemo pred njim ali mu vržemo priboljšek stran od podlage. Ko gre s podlage, se nenadoma umirimo, ne klikamo več niti se ne pogovarjamo z njim. Preprosto ga le opazujemo. Verjetno ne bo trajalo dolgo, ko se mu bo »posvetilo« in se bo vrnil na podlago. Takrat spet kliknemo in priboljšek vržemo na podlago. Ves postopek ponovimo, kot smo že opisali. Nagradimo ga za vse, kar dela na podlagi. Če se uleže, lahko dobi najbolj slasten priboljšek, in to večkrat, dokler leži. Nato ga spet zvabimo s podlage itd. Vsakokrat ga pokličemo malo bolj stran od podlage in vsakokrat v drugo smer. Če delamo pravilno, bo pes čez nekaj časa komaj čakal, da se vrne na podlago in se bo prav vrgel nanjo. Brez poziva pa ne bo šel z nje. Če jo predčasno zapusti, jo poberemo s tal in ga za nekaj časa prezremo. Nato jo spet položimo na tla in vadimo dalje. Ko je pes vajen dalj časa mirno ležati na podlagi, lahko začnemo utrjevati vajo. Poskusimo se premakniti, sprva naredimo le en korak. Če pes ostane na položaju, kliknemo in mu nesemo priboljšek. Težavnost postopoma stopnjujemo tako, da delamo vse več korakov, poskočimo, stečemo ipd. Vsakokrat, ko pes mirno obleži, kliknemo, se takoj vrnemo k njemu in ga nagradimo. Tako smo postopoma dosegli želeno ciljno vedenje. Zato bomo prihodnjič, ko bo pes že na poti proti podlagi, dodali besedni znak po želji – »relaks« ali kaj podobnega. Tudi to vadimo vsaj dvakrat na dan po nekaj minut. Najprej doma, nato še zunaj v različnih okoliščinah.

Članek je napisala mag. Sabina Stariha Pipan in je objavljen tudi v reviji Moj Pes.
 VEČ ČLANKOV SI LAHKO POGLEDATE NA POVEZAVI “MALA ŠOLA”

Priporočamo, da si več o prijazni pasji vzgoji preberete v njeni knjigi Vzgojimo psa – učinkovito, a prijazno, ki je izšla lani in je že bila ponatisnjena. Knjiga je na voljo tudi v naši trgovini.