Ko naj bi opisali vohalne sposobnosti psa, nam zmanjka besed, saj so za nas preprosto nepredstavljive…

Nosovi naših štirinožnih prijateljev so tako »izostreni«, da v bogati zakladnici našega jezika, pa tudi v drugih ni izraza, ki bi to lahko ustrezno opisal. Če pobrskamo po literaturi, zasledimo kar nekaj osupljivih podatkov. Presenetljiva je že razlika med velikostjo vohalne sluznice psa in človeka. Naša premore povprečno borih 5 cm2, pasja pa od 75 do 150 cm2 in več. Je tudi približno 20-krat debelejša, zato je v njej veliko več celic kot pri ljudeh. Tako v pasjem vohalnem delu nosu deluje povprečno 2,8 x 108 čutnih celic, v človekovem pa le od 5 do 20 x 106, torej vsaj 100-krat manj! Pa vseeno ne moremo reči, da pes voha le 100-krat bolje od nas. Ljudje smo pač bitja, ki dojemamo svet predvsem z gledanjem in tipanjem, zato se težko izrazimo »vohalno«. Psi pa z vohanjem, čeprav vsi uspešno uporabljamo tudi vsa druga čutila. Da ne govorimo o tako imenovanem šestem čutu ali celo o »izvenčutnem dojemanju«, a o tem kdaj drugič…

Zdaj pa bomo navedli nekaj »vohalnih« dosežkov psov, kot so opisani v literaturi. Čutilo voha deluje pri pasjem mladiču že nekaj ur po rojstvu, medtem ko se vid in sluh razvijeta šele proti koncu drugega tedna življenja. Psi v naravi veliko sledijo, kar človek s pridom uporablja tudi pri domačem psu. Tako so naši štirinožni pomočniki izsledili že nešteto ponesrečencev, v snegu ali ruševinah, ter kako drugače pogrešanih oseb, pa tudi zločincev. Ko pride pes na sled, ponavadi najprej poišče smer, za kar potrebuje največ nekaj metrov. V tem času se giblje malce počasneje in več vohlja. Nato ponavadi sledi hitreje. Verjetno se ravna po poškodbi tal in po vonju, ki lebdi nad tlemi. Strokovnjaki menijo, da je optimalen čas za sledenje takrat, ko je temperatura tal malce višja od temperature zraka, količina vlage pa zmerna. Ponavadi je to zgodaj zjutraj ali zgodaj zvečer. Tudi zveri v naravi najraje lovijo takrat. Menda je bila najstarejša sled, po kateri so psi prišli do pogrešanega, stara celo 105 ur. Pes lahko zavoha prstne odtise na steklu še po 6 tednih. Lahko pa ga tudi naučimo, da s pomočjo čuta voha išče različne snovi. Tako pse uspešno uporabljajo pri iskanju mamil, razstreliva, tartufov idr. Pa ne zgolj to. Pasji nos uporabljajo tudi v medicini. Tako lahko primerno izšolan pes pravočasno opozori epileptika, da bo doživel napad, ter sladkornega bolnika, da se mu pada krvni sladkor. Potekajo tudi raziskave o zgodnjem odkrivanju različnih vrst raka s pomočjo psov. Ti »sumljive« osebe odkrijejo, ko ovohavajo njihov urin, izdihani zrak idr.

Poleg organa za voh, ki se skriva v zadnjemu delu nosa, nekako bolj med očesoma, ima pes še tako imenovani vomeronazalni organ. To sta dve cevčici, ki skrito potekata po dnu nosne votline nad trdim nebom in se začneta na vidni bradavici na začetku trdega neba, za zgornjimi sekalci. S tem organom psi in tudi druge živali zaznavajo feromone, s pomočjo katerih se med seboj sporazumevajo predvsem osebki iste vrste. Psi puščajo svojim vrstnikom tudi urinska sporočila. Z njihovim ovohavanjem lahko kuža ugotovi, katera žival je pustila sporočilo, v katero socialno skupino sodi, kakšnega spola je, kakšen je njen status in kako dolgo se je zadrževala v njegovem teritoriju. Podobne informacije so »zapisane« tudi v iztrebkih, na površini katerih so izločki analnih vrečk. To ste dve skupini žlezi, ki sta levo in desno od zadnjika in ki se praznita z blatom.

Še nekaj podatkov o pasjem nosu: pes zavoha kuhinjsko sol še, če gram soli raztopimo v desetih litrih vode. Vemo, da si jo lahko ljudje neraztopljeno zatlačimo v nos, pa je ne bomo zavohali. Izkušeni poznavalci vina menda ločijo do 400 različnih vonjev, ljudje, ki se poklicno ukvarjajo z dišavami, parfumi, pa celo do 30 tisoč. A še vedno nas prekaša prav vsako navadno ščene, ki razlikuje toliko vonjev, kot je ljudi in živali na svetu. Zanj vsak osebek diši drugače, saj po vonju loči celo enojajčna dvojčka. Neki avtor je to lepo opisal, ko je dejal, da psi »gledajo« z nosom.

Članek je napisala mag. Sabina Stariha Pipan in je objavljen tudi v reviji Moj Pes.
VEČ ČLANKOV SI LAHKO POGLEDATE NA POVEZAVI “MALA ŠOLA”

Priporočamo, da si več o prijazni pasji vzgoji preberete v njeni knjigi Vzgojimo psa – učinkovito, a prijazno, ki je izšla lani in je že bila ponatisnjena. Knjiga je na voljo tudi v naši trgovini.