»iiii, kako je luškan.  Mami, oči, poglejta, kužka! Tudi jaz bi imel takega kužka!«

Vam je situacija znana? Pa tiste velike očke otroka, iz katerih kar sije beseda: »Prosim, prosim, prosim!!!«  Ali takoj izrečemo, odločni «NE«  in je zadeva za nas zaključena ali pa le za trenutek oklevamo in se zalotimo, da se je v nas nekaj zganilo, zaradi velikih otroških očk in toplega pogleda kosmate kepice. V naslednjem trenutku že kupujemo povodce, oprsnice, posteljice, skledice. Kar naenkrat ponoči vstajamo zaradi cviljenja kepice in, ko zjutraj odpremo oči je prva stvar, ki jo vidimo mali smrček in kosmata glavica na naši blazini. Kljub neprespanosti, podočnjakom in polulanim preprogam, pogrizenim copatom, vemo, da je novi član družine za vedno osvojil naše srce.

In osvojil je tudi srce lastnika velikih očk . Majhna, topla, mehka kepica, ki se premika. In poglej, miga z repom,  če mu pomagam, hodi po dveh tačkah, in lahko ga povlečem za ušesa. Mogoče ga lahko celo zajaham? In takrat, kar naprej govorimo, celo vpijemo : «Ne, ne, ne delaj tega!«

Kako otroka pripravimo na prihod kužka?

Otrok mora razumeti, da pes ni igrača. Otroku mora biti jasno, da je kuža živo bitje, tako kot on. Da ni vedno razpoložen za igranje, crkljanje in, da nikakor ni človek. Oblačenje v vile, mignone, dinozavre odpade. V te se lahko našemijo plišasti kužki. In kužku nikakor ne sme povzročati bolečine. Kako se sam počuti, ko ga Luka pocuka,  Ela potegne za ušesa?

Skupaj z otrokom opazujmo kužka in se skušajmo naučiti brati njegovo govorico. S telesno govorico in zvoki nam pes pove, kako se počuti, kaj mu prija in kaj ne.

Vpitje, kriljenje z rokami kužka prestraši, v marsikaterem prebudi lovski nagon in lahko se zapodi v otroka. Če kužka stiskamo k sebi, silimo z obrazom k njemu, se lahko zgodi, da bo neodobravanje  takeg a početja pokazal s šavsanjem.  Ko se kuža hrani, ga pustimo pri miru. Vsi poznamo rek: «Še pes ima rad mir pri jedi.«

Obstaja splošna kultura pri spoznavanju s psom. Vedno počakajmo, da se pes približa nam in nikdar ne silimo vanj. Naj nas kuža ovoha.  Če na sprehodu srečamo kužka na povodcu,  preden psa pobožamo, vprašajmo lastnika, ali pes  to dovoli.

Nekdo  je rekel: »Psi govorijo, vendar le s tistimi, ki znajo poslušati.«

Oglejmo si slikanice, preberimo knjige, povprašajmo strokovnjake in se imejmo neskončno lepo z njimi, ki so za vedno osvojili naša srca!

Več na temo otrok in pes lahko najdete na povezavah?

PROJEKT IN ZGIBANKA PES JE MOJ PRIJATELJ
KNJIGA IN PREDAVANJE “VZGOJIMO PSA, UČINKOVITO A PRIJAZNO”