andrej_feus

Andrej Feuš – vodja tehnikov

JAZ IN TAČEK

Bilo je še v prejšnjem stoletju, ko je na kliniko prišla gospa s črnim kuštravcem v naročju. Več dni ga je opazovala, kako se smuka okoli gostilne, iz katere je dišalo po sveže kuhanih vampih.  Mali potepuh je bil brez lastnika. Kljub neštetim oglasom se lastnik ni javil.  Malo kuštravo bitjece je bilo tako ljubko, da je očaralo vse na kliniki, še najbolj mene. Morda je bila temu kriva najina vizualna podobnost. Oba črna, oba skuštrana. Odpeljal sem ga  domov in ga poimenoval Taček. Taček je dobil svoj dom, a kljub temu je v svojem bitju ostal potepuh.  Vsak dan sva skupaj prišla na kliniko in skupaj odšla domov. Taček ni bil vajen povodca . Medtem, ko sem delal, je Taček pohajal.  Večkrat je zavil k mesarju v Rožno dolino, kjer so ga vedno pričakali vampi. Včasih pa se je napotil čez Tržaško cesto v slaščičarno po kepico sladoleda.  Cesto je vedno prečkal po pravilih; prišel je do cestišča in počakal, da se je na semaforju pokazala zelena luč.
Danes je Taček že starejši kuža, v »službo« ne hodi več, temveč  ostaja doma in se sprehaja na povodcu.

Naš Taček žal ni več z nami. Tja, kjer ni povodcev je odšel avgusta 2014.
Screen Shot 2014-09-02 at 10.59.05 PM