sara_mejan1

Sara Mejan – recepcija, trgovina, zdravila

JAZ, TIE IN LUMPA

Zasledila sem oglas, da so se na oddaljeni kmetiji pod Kureščkom  izlegli pasji mladički. Poklicala sem na objavljeno številko.  »Če ne najdemo novih lastnikov, jih bo potrebno uspavati,«je rekel kmet.  Že naslednji trenutek sem sedela v avtomobilu in se prebijala na Kurešček. Bila je zima. Tista, ki kaže zobe, kot pravijo.  Ko sem se ustavila pred kmetijo, je iz hleva pritekla črna kepica, in se, v snegu visokem do meč,  podala v beg.  Visoka gaz okoli hleva ji  je preprečila , da bi pobegnila v gozd. Vso upehano in mokro  sem ujela.  Mali samček se je prestrašeno stisnil v naročje in tam ostal.  Med vožnjo v Ljubljano me je pobruhal, nato pa mirno zaspal . Ime je dobil po lepi beli kravati (angleško tie), ki ga krasi vse od podbrade preko prsnega koša do trebuha.

Lastnik kmetije nad Bizovikom je opazil, da vsak dan iz gozda prihajata dve psički, po vsej verjetnosti sestrici, ki ju je nekdo očitno  zavrgel. Bili sta zelo plašni in se nista pustili niti pobožati, kaj šele prijeti. Začel jima je nastavljati  hrano in vsako noč je bila skleda prazna.  Manj plašno mu je uspelo ujeti.  Druga psička pa se je še vedno skrivala v gozdu in se kljub podhranjenosti  ni pustila premamiti priboljškom v nastavljeni skledi. Strah pred ljudmi je bil  premočan.
Na pomoč  je  prišla narava. Pripravljati se je začelo k hudi poletni nevihti, bilo je vse bolj črno in močno je pihalo, zato je lastnik konje napotil v hlev, kamor se je skupaj z njimi pred neurjem zatekla tudi psička. Stisnila se je v kot hleva, legla na slamo in se prvič pustila prijeti človeškim rokam. Ni se upirala, bila je le vsa otrpla od strahu.
S Tiem sva ravno ta dan obiskala kmetijo. V psičko sva se zaljubila na prvi pogled.
V novem domu se je preutrujena psička zatekla v  kot in spala do večera kot ubita. Še dobro, da je imela doma pasjega prijatelja, da ji je povedal, naj se ne boji fleksi povodca, da so sprehodi prijetna zadeva, da mi lahko zaupa in da ji nihče  noče nič hudega, za kar  je potrebovala kar nekaj mesecev.  Se pa še danes, po šestih letih, boji vsega neznanega, najbolj ljudi, ki jih ne pozna.