o mački

MAČKI

Vsak dan se srečamo z nešteto škodljivimi klicami, ki bi lahko prodrle v naše telo in povzročile bolezen. K sreči ima zdravo telo proti tem klicam učinkovito obrambo, ki je pri živalih in človeku zelo podobna. Če namreč v telo vdere povzročitelj določene bolezni, npr. virus ali bakterija, se to začne pred njim braniti tako, da izdeluje protitelesa. Ta skupaj z različnimi obrambnimi celicami in posebnimi snovmi pomagajo uničiti škodljive klice in telesu ozdraveti. Žal je okužba z naravnim povzročiteljem za žival lahko usodna, saj jo bolezen dostikrat zelo izčrpa in poškoduje različna telesna tkiva. V mnogo primerih pa se lahko konča tudi s smrtjo prizadete živali. Vse to lahko preprečimo s cepljenjem.

VSE O CEPLJENJU MAČK

Povzeto in prirejeno po navodilih skupine WSAVA Vaccination Guidelines Group
O CEPLJENJIH PRI PSIH IN MAČKAH
Cepljene naj bodo vse živali v populaciji in vsaka posamezna žival čim manjkrat v življenju.

banner_muca1

V nadaljevanju si preberite:
O cepljenju
Kaj je cepljenje?
Zakaj cepljenje?
Cepiva
Cepljenje proti čemu?
Cepljenje – kako?
Pogosta vprašanja

O cepljenju
Imunski sistem varuje človeka/žival pred nalezljivimi boleznimi. Zajema tako nespecifične komponente, ki delujejo na splošno proti mikroorganizmom, kot tudi specifične komponente, ki pa delujejo proti točno določenim mikroorganizmom. Tako se v glavnem imunost deli na prirojeno (nespecifično) in prilagojeno (specifično) imunost.

Kaj je cepljenje?
Vnašanje neškodljive oblike povzročitelja v telo. Nastane prilagojen imunski odziv – zaščita – spomin.
Povzročitelj je lahko živ in oslabljen ali mrtev.
Učinkovitost cepljenja je odvisna od imunskega spomina po cepljenju, ta pa je odvisen od: genetskega ozadja živali, učinkovitosti cepiva, trajanja imunosti, programa cepljenja.
Program cepljenja sestavi vaš veterinar glede na: tveganje za bolezen, življenjski slog živali, starost, pasmo in lastnost cepiva.

Zakaj cepljenje?
Za zaščito živali pred hudimi boleznimi, ki velikokrat povzročijo smrt. Namen cepljenj je  zaščita posameznika in zaščita cele populacije. Če je cepljene vsaj 65 % populacije, to lahko prepreči  izbruh bolezni.

Cepiva
Cepiv je več vrst. Pri nas v veterinarski medicini uporabljamo predvsem živa oslabljena, mrtva in rekombinantna cepiva.
V živih cepivih so oslabljenimi povzročitelji bolezni. Ti se v telesu razmnožujejo, a ne povzročijo bolezni. Povzročijo dolgotrajen in močen imunski odziv. Nastane sistemska in lokalna zaščita, trajanje imunosti pa je običajno dolgo. Včasih je dovolj eno cepljenje za zaščito pred boleznijo, če mladiči nimajo več materinih protiteles.
V mrtvih cepivih je  povzročitelj mrtev – inaktiviran. Vsebujejo več antigena in adjuvans, zato obstaja večja verjetnost za imunološke neželene učinke. Povzročijo šibkejši imunski odziv, trajanje imunosti je krajše. Običajno je potrebnih več cepljenj.
Neželeni učinki cepljenja so možni, a redki, saj so sodobna cepiva vse boljša. S cepljenjem naredimo mnogo več koristi kot škode. Blagi in prehodni neželeni učinki cepljenja  so pobitost, rahlo zvišana telesna temperatura, boleče mesto cepljenja, okornost, slabši tek, bruhanje, driska.  Zmerni do hudi negativni učinki cepljenj so koprivnica, edem glave, anafilaktični šok, šepanje, granulom na mestu cepljenja, avtoimune bolezni, reakcija CŽS, posebna vrsta sarkoma pri mačkah. Kakršnokoli reakcijo po cepljenju nujno sporočite svojemu veterinarju.
Splošna ocena pogostnosti neželenih učinkov cepljenj:
Blagi: 0,2 – 1 % (1 na 100 do 500 cepljenj)
Zmerni: 0,02 – 0,1% (1 na 1 000 do 5 000 cepljenj)
Hudi: 0,01 – 0,02 % (1 na 5 000 do 10 000 cepljenj)

Ginger domestic kitten (Felis catus) rolling on back playing Gray Cat young-calico-cat

NAJBOLJ NEVARNE NALEZLJIVE BOLEZNI PRI MAČKAH

Cepljenje proti čemu?
Na kratko bomo opisali nekaj hudih nalezljivih bolezni mačk, proti katerim je možno cepljenje.

  •  Mačja kuga (panlevkopenija) je huda virusna bolezen. Povzročitelj je mačji parvovirus. Je odporen proti razkužilom in dolgo preživi v okolju. Izloča se z blatom in možen je tudi posreden prenos. Zbolijo lahko divje mačke, lisice idr. in tudi mačke, ki živijo samo v stanovanju! Smrtnost je lahko višja kot 50 %, še posebej v 1. letu starosti. Pri bolni živali se pojavi značilna krvna slika – nizko število belih krvničk (=levkopenija), imunosupresija, pobitost, vročina, neješčnost, bruhanje, driska. Če zboli breja mačka, lahko mladiči dobijo  poškodbo malih možganov.
  • Okužba z mačjim herpesvirusom 1 je lahko tudi smrtna. Virus je razširjen po celem svetu. Stres lahko sproži bolezen in izločanje virusa. Huje obolevajo mačke, ki živijo v večjih skupinah. Bolezen se prenaša se le z neposrednim stikom. Virus je namreč občutljiv in ne preživi v okolju. Znaki so: vnetje nosu, veznic, vročina, pobitost, neješčnost, lahko pljučnica, razjede na roženici. Smrtnost je lahko 20-30 % v slabih pogojih. Breje mačke lahko izvržejo.
  • Okužba zgornjih dihal s kalicivirusom je tudi razširjena po celem svetu. Huje obolevajo mačke, ki živijo v večjih skupinah. Virus nenehno mutira. Bolezen je lahko tudi smrtna. Virus v okolju preživi  do 1 meseca. Prenaša se tudi s posrednim  stikom – s predmeti. Znaki okužbe so: Razjede v ustih, bolezen zgornjih dihal, vročina, vnetje sklepov – šepanje, pljučnica  pri mladičih.
  • Mačja levkoza je virusna bolezen, razširjena po celem svetu. V populaciji se širi z druženjem živali. Virus ni obstojen v okolju, prenaša se samo z neposrednim stikom. Ohranja se zaradi okuženih mačk. Bolj dovzetne so mlade živali. Pojavi se imunosupresija, zato so lahko pogoste infekcije zgornjih dihal, črevesja, kože idr., vnetje dlesni ter krvna mikoplazmoza. Posledice okužbe pa so lahko tudi slabokrvnost, limfom, levkopenija, trombocitopenija, levkemija…
  • Steklina je virusna bolezen in zoonoza. Je smrtna. Značilno je izločanje virusa s slino, okužba se zgodi običajno z ugrizom. Zaradi cepljenja lisic pri nas in v sosednjih državah v Sloveniji že več kot tri leta ni bilo primera stekline. To je bolezen osrednjega živčevja, znaki bolezni pa so lahko zelo različni. Pojavi se spremenjeno vedenje – plašnost, nemir, razdražljivost, ki se lahko stopnjuje do napadalnosti. Živali se lahko grizejo in tako poškodujejo na mestu ugriza. Lahko uidejo in brezciljno tavajo po okolici ter žrejo različne neužitne predmete. Slinijo se, zaradi ohromitve jim lahko visi spodnja čeljust. Glas je lahko spremenjen, pojavijo se epileptični napadi, neusklajenost mišic, ohromitev in smrt.

bannerj_dolg_ikone_siv

Program cepljenj za mačke

“core” – nujna: mačja kuga, herpesvirusna infekcija zgornjih dihal, infekcija zgornjih dihal s kalicivirusom
“non-core”: mačja levkoza, steklina

Cepljenje kako?

Mačja kuga, herpesvirus, kalicivirus
Pri nas običajno cepimo s kombiniranim živim cepivom. Prvič ne prej kot pri 6 tednih, bolj priporočljivo pa je prvo cepljenje pri 8 tednih. Ponovimo ga pri 12 in 16 tednih. Zaščita proti mačji kugi nastane po 5 dneh, proti bolezni zgornjih dihal, ki jo povzročata virusa herpes in kalici pa po 7-14 dneh. Cepljenje je potrebno ponoviti po 1 letu, nato pa ne pogosteje kot vsake 3 leta. Večkratno cepljenje mladiča je potrebno zaradi materinih protiteles, kot smo že opisali zgoraj, pri cepljenju psov.

Mačja levkoza
Prvič cepimo pri 8-9 tednih in cepljenje ponovimo po 2-6 tednih. Vmes ne sme miniti več kot 6 tednov. Po 1 letu cepljenje ponovimo, nato pa cepimo vsake 3 leta.

Steklina
Tudi muco prvič lahko cepimo pri 3 mesecih. Zaščita nastane po 2-4 tednih. Cepljenje ponovimo po 1 letu, nato pa vsake 2-3 leta, odvisno od cepiva.

Pogosta vprašanja

Lahko žival dobi 2 cepivi istočasno? Da, a eno na eno stran, drugo pa na drugo.
Lahko manjša žival dobi manj cepiva? Nikakor, saj potem ne bi razvila odpornosti. V 1 dozi cepiva je namreč minimalna koločina, ki zagotavlja imunost. Doza je enaka za vse pse in mačke.
Se sme cepiti brejo žival? Cepljenje brejih živali z živim cepivom je lahko celo škodljivo, saj bi se ob okužbi s cepnim virusom lahko poškodovali plodovi. Tudi cepljenje z mrtvim cepivom se ne priporoča.
Je lahko žival cepljena s cepivi različnih proizvajalcev? Da.

Zaključki
S cepljenjem žival pridobi odpornost proti določenim hudim nalezljivim boleznim.
Za večino teh bolezni NI zdravila.
Cepljenje pomeni tako zaščito posamezne živali kot tudi zaščito cele populacije, saj lahko preprečimo izbruh hudih nalezljivih bolezni, če je cepljenih > 65 % živali v populaciji.
V določenih primerih s cepljenjem živali zaščitimo tudi zdravje ljudi, denimo pri steklini.
Tveganje ob cepljenju je mnogo manjše kot so ugodnosti cepljenja.

Sodobno načelo cepljenja je: Cepiti prav vsako žival v populaciji,  a čim manjkrat v življenju.
Če imate še kakršnokoli vprašanje o cepljenju, lahko vprašate naše veterinarje na tej povezavi.

Besedilo je povzeto iz predavanj. Mag. Sabine Stariha Pipan, dr.vet.med.

 catvax.85113106_std

 

VEČ O OSKRBI ŽIVALI IN KDAJ K VETERINARJU
Preberite si več o parzitih, negi, vzgoji…

FRIZER ZA PSE IN MAČKE
Na kliniki se nahaja tudi salon za pse in mačke, kjer vašega kosmatinca uredimo in skopamo.