VPRAŠANJE:

Imam 6 tednov starega maltežančka (fantek), ki ponoči cel čas joka, cvili. In sicer ko ga pustim samega v sobi. Svetujte mi, kako naj ga navadim, oz. kaj naj naredim da ponoči ne bi jokal in kako naj se navadi včasih biti sam? Upam na čimhitrejši odgovor in se Vam vnaprej zahvaljujem! Lep pozdrav!

ODGOVOR:

Skoraj nujno je, da je mladiček po tem, ko pride v novi dom, ponoči v sobi, kjer je tudi človek. Najbolje je, če ga imate v kartonu ob postelji. Če bo začel cviliti, položite roko nanj in mu rečete, naj se pomiri. Če to ne pomaga, je možno, da ga tišči na potrebo in ga je nujno peljati ven. Ko je mladiček že nekaj časa v novem domu, ga lahko postopoma navadimo, da bo spal v drugem prostoru. Če boste to zahtevali že sedaj, lahko povzročite strah, tesnobo in naredite veliko škode. Več pa osebno, če boste potrebovali.
Mag. Sabina Stariha Pipan, dr.vet.med.

VPRAŠANJE:

Imam bernskega planšarja, ki je star 10 let. Po dveh mesecih odkar sem odšla na študij v tujino se prvič vračam domov. Občutek imam da se bo pojavil problem, zato ker je kuža zelo navezan name in to je prvič da sva bila ločena toliko časa. Naj omenim, da je Nik vznemirjen,cvili od veselja že samo če se vrnem iz trgovine. Zelo me skrbi da bo vse to veselje in vznemirjenost ob mojem prihodu po dolgi odsotnosti preveč za njegovo starost, zato bi lepo prosila, da mi svetuejete kako naj vzpostavim ponovni stik, da ne bo preveč stresno za psa?

ODGOVOR:

Najbolje bi bilo, če bi me poklicali na kliniko, da se posvetujeva glede kužka. Lahko pokličete na tel.št. 01 200 51 80.
Mag. Sabina Stariha Pipan, dr.vet.med.

VPRAŠANJE:

imam 3,5 let staro pit bullko in ker zadnje čase pri njej opažamo vedno večje spremembe v njenem obnašanju sem se odločila, da vas prosim za nasvet.
Psička je drugače tipičen predstavnik svoje pasme, zelo prijazna, lahko bi rekla kot mucek, vendar ima očitno vedenjske probleme. Ko spi oz. leži se očitno počuti nekako ogroženo (vsaj jaz imam tak občutek). Če jo v takem položaju pobožaš se ji vidi da ji ni všeč, včasih tudi zarenči (imam občutek da bi ob siljenju vanjo tudi šavsnila). Predvsem pa je občutljiva na drugega psa (imamo 2 psa), le ta se ji takrat ne sme preveč približati (npr. da bi se ulegel poleg nje), ker ga histerično šavsne. Poleg tega smo imeli zadnje čase z njo tudi zdravstvene težave (bruhanje na prazen želodec). Trenutno smo še na dieti (bruhanja ni več), veterinar pa sumi na kronični gastritis. Naj bi bilo povezano z njeno živčnostjo oz. stresom. Tudi jaz imam občutek (po dosedanjih izkušnjah s psi), da je psica že od nekdaj bolj živčne narave (boji se tudi petard in grmenja). Prav tako ima grozen strah pred veterinarjem, tudi meni ne zaupa popolnoma (ko ji je npr. potrebno izmeriti temperaturo), zato za take primere uporabljamo kar nagobčnik (rekli so da je strah pogost vzrok za pasjo obrambo oz. posledično lahko pes tudi ugrizne).
Že vnaprej hvala za odgovor.

ODGOVOR:

Vaša težava je precej zapletena, zato bi potrebovala več podatkov. Bilo bi najbolje, če bi s psičko prišli na vedenjski posvet, kjer bi se podrobneje pogovorili o težavi. Naročite se lahko po telefonu, 01 200 51 80.
Mag. Sabina Stariha Pipan, dr.vet.med.

VPRAŠANJE:

Na kratko bom opisala težavo z našim avstralskim ovčarjem. Star je dve leti in pol, zelo pameten, poslušen in neproblematičen pes. Nikoli ni imel nobenih vedenjskih težav, niti slabih izkušenj, ker smo na to veliko pazili že od otroštva naprej. Težava se je začela za novo leto, ko smo silvestrovali zunaj, ko smo se vrnili domov pa smo opazili, da je povsod poslinjeno, pes pa je bil v vidno prestrašenem stanju. Drugi tri psi (imeli smo 4 pse) so se obnašali normalno. Soseda smo povprašali, če je bilo kaj pokanja okoli hiše, vendar živimo na deželi in prvi sosed, ki je izstreljeval rakete, je najmanj 200 m oddaljen, tako da se okoli naše hiše ni dogajalo nič nenevadnega. Od tega dogodka pa do pred kratkim nismo imeli s psom nobenih težav. Sedaj pa se je vse ponovilo z nevihtami. Vsak dan je slabše, ponoči spim na kavču v dnevni sobi, ker psa že vsak najbolj oddaljen zvok grmenja spravi v paniko. Bila sem pri homeopatinji, ki mu je predpisala kapljice za pomirjanje, ki so resnično učinkovale, vendar le še dva tedna po končani kuri, od takrat je stanje vedno slabše. Prišlo je že tako daleč, da ko gremo z avtom od hiše, preskoči ograjo vrta in brezglavo bezlja okoli, največ po poti, kjer gremo na sprehod, nato pa ves ponorel in preplašen pride domov ter nas čaka pred vrati. Danes sem mu dala Persen, v Zootiku smo kupili tudi neke tablete na bazi serotonina, vendar mu jih še nisem dala. Naj povem, da če smo mi doma oziroma v njegovi bližini, teh težav ne izraža tako močno, le malo bolj se nas drži. Včeraj zvečer sem se z njim igrala na vrtu, v bližini je nekajkrat kar močno zagrmelo, le bolj pozoren je postal na zvok, vendar smo se igrali naprej. Ni izgledalo, da bi ga bilo posebno strah.
Kolikor sem lahko, sem poskušala težavo opisati na kratko, prosim da mi svetujete, kam naj se oglasim za pomoč, ker se močno bojim, da se bo ta paničen strah le še stopnjeval, pes pa je še zelo mlad. Zdaj imamo doma še dva psa poleg njega, ki ne kažeta nobenih podobnih težav. Predvsem se močno bojim, da bi si v takem stanju kaj storil, zato si ga ob našem odhodu niti ne upam zapreti v hišo, ker ne vem, kako bo na to odreagiral. Ob naši odsotnosti so vsi naši psi prosto spuščeni na velikem ograjenem vrtu, prost vstop imajo v hišo skozi nihajna vratca.

ODGOVOR:

Najbolje bi bilo, če bi se naročili pri meni na posvet. Tako bi se lahko o vsem podrobneje pogovorili in bi vam lahko svetovala. V takih primerih je koristen daljši pogovor.
Lp, Mag. Sabina Stariha Pipan, dr.vet.med.

VPRAŠANJE:

Doma imamo čivavo, samičko, staro 8 mesecev. Je krasna psička, ima le eno "napako" – je zelo nezaupljiva do tujcev. Vemo, da je to karakterna značilnost čivav, res pa je tudi, da je smo psičko kupili konec decembra, ko je precej mrzlo in nismo mogli psičke veliko voditi na sprehode, da bi se pravilno socializirala. Zavedamo se, da smo jo premalo socializirali z drugimi ljudmi, saj z njimi ni bila v dosti kontaktih, a prosil bi vas, če nam lahko svetujete, kako odprviti lajanje na tujce in jo privaditi na njih. Nekateri pravijo, da jo je potrebno ob tem, ko zalaja, skregati (z izrazom, ki ga pač uporabljaš – v našem primeru "Ne sme!") in da ji držiš gobček zaprt, spet drugi pravijo, da jo je potrebno skregati in poškropiti, zato prosimo za strokovno nasvet.

Iskrena hvala za odgovor že vnaprej in lep pozdrav!

ODGOVOR:

Vaše vprašanje zahteva precej obširen odgovor. Poleg tega bi potrebovala več podatkov. Svetujem vam, da se naročite na posvet.

Mag. Sabina Stariha Pipan, dr.vet.med.

VPRAŠANJE:

Imel bi vprašanje. Moja muca je stara 5 let in ima zobni kamen. Kolikokrat na leto se to čisti pri veterinarju, in ali so lahko kakšne komplikacije po posegu. Ali se poseg opravlja v anesteziji in koliko časa to traja?

ODGOVOR:

Čiščenje zobnega kamna se opravlja v splošni anesteziji. Pred posegom muco pregledamo, da lahko ocenimo rizik narkoze in prilagodimo vrsto anestetikov. Če gre za zdravo žival, večinoma ni komplikacij. Poseg traja cca 1 uro, odvisno od obsega dela.
Svetujem vam, da se naročite na pregled pri dr. Mujagiću, ki se pri nas ukvarja s stomatologijo.
Lep pozdrav,
Vice Zaninović, dr. vet. med.

VPRAŠANJE:

Imam mucka starega 1. leto in je zelo živahen. Vse je super ampak jaz sem cela poškrampana in pogrizena. Probali smo že vse živo (s kreganjem, s pohvalo, tudi po ritki je že dobil, zaprli smo ga v sobo …). Je hišni muc) ampak nič ne pomaga. Moj partner je že tako obupal, tudi jaz (namreč po rokah imam že brazgotine in ko rečem ljudem da mi je to nardil muc,me z grozo pogledajo), da sva razmišljala o tem, da bi ga dala vstran, ker je stvar skoraj nevzdržna. Ampak jaz imam mucka zelo rada (pri 6 mesecih smo ga kastrirali) in bi prosila če mi lahko kaj svetujete in mi PROSIM POMAGATE.

ODGOVOR:

Mladi mucki se dostikrat preveč zapodijo v roke njihovega lastnika, bodisi zaradi igre, zaradi dokazovanja moči, obrambe… Moja osebna izkušnja z muckom, ki se je obnašal enako je, da se je muc po kastraciji malo umiril, star je tudi okoli leto dni. Ukrep, ki smo ga uporabili, ko je muc hotel ugrizniti roko pa je bil umik roke, glasen NE in ignoranca. Poskusite mucka opazovati že predno vas ugrizne. Drža telesa se spremeni in ušeska verjetno povleče rahlo nazaj, z repom dostikrat začnejo udarjati. Če opazite, da bo napadel, se pravočasno umaknite in na kratko recite NE. Če pa vas že zgrabi, roko odmaknite in mu tudi kratko in glasno povejte, da vam to ni všeč, umaknite se in ga nekaj časa ignorirajte. Po tem in tudi na splošno ne silite vanj. Naj se pride crkljati k vam, ko to sam želi. Ko mu kaj ne bo všeč, ga pustite pri miru in enako zahtevajte tudi vi, ko vam ni všeč, kar dela on. Ne dajate mu občutka, da vam lahko gospodari ali da se bojite njegovih krempjlev. Verjetno bi bilo dobro, če si za igro z njim priskrbite kakšne igrače in ko se želite igrati, jo uporabite. Da se nauči ločiti igračo za igro, od vaše roke.
Priporočam tudi, da pokličete mag. Sabino Stariha Pipan, dr.vet.med., na našo kliniko, tel. 01 200 51 80. Potrebovala bi namreč več podatkov, da bi vam lahko svetovala.

VPRAŠANJE:

Posvojili smo deset let staro psičko, ki je ostala sama po smrti njene lastnice. Gospa, ki je bila njena lastnica je bila babica mojega fanta tako, da nas psička dobro pozna že od prej, težava pa je v tem, da ni navajena samote, zato je precej nemirna (povsod nas spremlja in se težko umiri). Poleg tega, da je izgubila dolgoletno lastnico in zamenjala bivalno okolje, jo je teden dni zatem, ko je prišla v nov dom napadla sosedova nemška ovčarka. Utrpela je hude ugrizne rane in bila operirana tako, da je sedaj že popolnoma v redu. Kljub siceršnjemu dobremu fizičnemu počutju me zaradi vseh pretresov skrbi njeno psihično počutje. Zanima me vaše mnenje o prehranskih dodatkih, ki naj bi omilili stres (Ananxivia in Serene-UM) in o tem kakšne so možnosti, da bi se psička pri svojih desetih letih sploh navadila na samoto (doma nas ni cca. devet ur/dan). Zaenkrat smo postopno povečevali število ur, ko je morala biti sama in ji dajali po eno tableto Ananxivia na dan. Že po nekaj dneh jemanja tablet je začela bruhati in nismo vedeli, če je to posledica stresa ali tablet zato smo smo iz preventivnih razlogov prenehali z njihhovo uporabo.

ODGOVOR:

Vaše vprašanje je precej obsežno in zahtevnejše, zato bi bilo bolje, če bi me poklicali na kliniko, tel. 01 42 34 349. Lahko bi se tudi naročili na posvet, da bi se pogovorili o vaši psički.
Mag. Sabina Stariha Pipan, dr.vet.med.

VPRAŠANJE:

Zanima me zakaj se uporablja zdravilo IVOMEC pri psih?

ODGOVOR:

Ivermectin (Ivomec ) se uporablja za zdravljenje notranjih in zunanjih zajedalcev.

Uporaba tega zdravila mora biti predpisana od veterinarja, ker ima lahko pri nepravilni uporabi toksične učinke. Lastnikom psov za odpravljanje najpogostejših zunanjih in notranjih zajedalcev svetujemo uporabo  drugih antiparazitikov, ki so primernejši za aplikacijo ( npr. Frontline in Stronghold ampule) , in jih lahko dobite na kliniki tudi brez recepta oz. pregleda psa.
Zdravilo Ivomec vsebuje ivermektin, ki pa ni registriran za pse. Pri posameznih psih (npr.pri škotskih ovčarjih in križancih z njimi), ki imajo določen gen, lahko povzroči ivermektin celo smrt.
Res se ga uporablja za zdravljenje določenih bolezni, ampak na lastno odgovornost vsakega veterinarja, ki se za to odloči. Več informacij dobite pri svojem veterinarju.
Ivermektin je učinkovit pri zdravljenju infestacij z notranjimi zajedalci (učinkuje proti razvojnim oblikam srčno- pljučnih zajedalcev, proti glistam, ne učinkuje pa proti trakuljam) in pri zdravljenju z zunanjimi zajedalci (garje, demodikoza, idr.). V zadnjem času ga razen pri zdravljenju demodikoze nadomešča selamectin (Stronghold) zaradi večje varnosti, zaradi manj boleče aplikacije in daljšega učinkovanja.

VPRAŠANJE:

Spoštovani, imamo tri kužice. Do sedaj smo živeli tako, da so bile kužice čez dan z mojimi starši, po sili razmer pa se bomo za približno dve leti preselili v stanovanje, kjer bi morale v času naše službe biti psičke same doma. Vmes bi jih prišli nahranit. Skratka, zelo nam je težko, ker mislimo, da bo ta sprememba za njih velik šok. Zanima me vaše mnenje, kar nam bo v pomoč pri odločitvi. Hvala v naprej in lep dan.

ODGOVOR:

Žal imam premalo podatkov, da bi vam lahko odgovorila bolj natančno. Zato vam priporočam, da me pokličete in se bova pogovorili osebno. Verjetno jim sprememba ne bo všeč, ampak bi se na to lahko navadile. Dobro je tudi to, da bosta skupaj. Za več informacij, kako postopiti pa me pokličite.
Mag. Sabina Stariha Pipan, dr.vet.med.

Navigacija prispevkov