VPRAŠANJE:

Z zanimanjem sem prebral članek na spletu o rakavih boleznih pri živalih.
Katere vrste raka so najbolj pogoste pri živalih v Sloveniji tako domačih kot divjih oz. tistih pod kontrolo(oskrbo) via ZOO? So morda katere živali bolj podvržene kateremu raku glede na navade, način življenja, bivalno okolje?  Kako se veterinarji spopadate s to diagnozo pri živalih, še posebej pri hišnih ljubljenčkih?
ODGOVOR:
Tovrstna tematika je precej obširna, zato je tudi težko na kratko odgovoriti in posplošiti odgovore. Za tumorska obolenja pri divjih živalih in živalih v živalskem vrtu bi se morali obrniti direktno na njihovo ustanovo, saj sami s tovrstnimi živalskimi vrstami običajno nimamo stika. Največkrat obravnavamo mačke in pse, pri katerih je rak relativno pogosta bolezen. Običajno se pojavlja pri starejših živalih, z izjemo nekaterih specifičnih tumojev. Po navadi se lastniki na nas obrnejo, ko pri živali opazijo nenavadne spremembe na koži in v podkožju ali pa pri živali opazijo spremembe v obnašanju, kot so hujšanje, apatičnost, neješčnost, utrujenost, bruhanje, driska idr. Včasih se zgodi da tumorje odkrijemo tudi naključno pri podrobnejšem kliničnem, ultrazvočnem pregledu ali z rentgensko diagnostiko.

Posebne evidence rakavih obolenj ne vodimo, se pa klinično najpogosteje srečujemo s tumorji vranice (hemangiosarkom/hemangiom), limfomi, tumorji na jetrih mastocitomi, tumorji mlečne žleze pri nesteriliziranih ali pozno striliziranih psicah in tumorji mod ter prostate pri nekastriranih samcih. Pri mačkah so prav tako pogosti tumorji mlečne žleze, limfomi in ploščatocelični karcinomi kože. Občasno videvamo tudi tumorje, ki prizadanejo kosti (osteosarkomi), pljuča, ustno votlino in druge organe.

Na nastanek tumorjev vpliva ogromno dejavnikov, med drugimi tudi okolje. Težko bi rekla da določeno okolje bolj vpliva na izraženost določenih tumorjev, se pa ploščatocelični karcinomi pogosteje pojavljajo pri zunaj živečih belih mačkah, ki so bolj izpostavljene UV žarkom. Prav tako lahko izpostavljenost živali cigaretnemu dimu ali drugim toksičnim substancam v zraku vpliva na nastanek raka na pljučih.

Ko veterinarji odkrijemo tumorsko obolenje, ga najprej poskušamo lokalizirati in določiti njegov izvor in prisotnost morebitnih metastaz. Pri tem so nam v veliko pomoč tudi patologi, ki z mikroskopsko in patohistološko preiskavo določijo tip tumorja in invazivnost. Nato se skupaj z lastnikom glede na vrsto tumorja, lokacijo, invazivnost, prisotnost metastaz in klinično stanje živali odločimo kako bomo žival zdravili. Določene tumorje se lahko kirurško odstrani, pri drugih pride v poštev kemoterapija, radioterapija ali pa kombinacija teh metod. Take paciente redno spremljamo in po potrebi prilagajamo terapijo. V terminalni fazi, ko je kvaliteta življenja naših pacientov vprašljiva pa je potrebno razmisliti tudi o evtanaziji.

Za podrobnejše informacije in statistiko se lahko obrnete tudi na Veterinarsko fakulteto, kjer se z onkologijo ukvarjata prof. dr. Nataša Tozon in dr. Nina Milevoj. Kalina Seljak, dr.vet.med.

VPRAŠANJE:

Imam doma 2 morska prašička, včeraj sem opazila pri eni, da se težko giblje in ne je, ko sem ji dala solato je vsaj malo začela jo jesti, danes pa ni opaziti, da bi hotela kaj pojesti. Opazila sem tudi, da je pregrizla mi kabel katerega je bil dosegljiv do nje. Je možno, da jo je elektrika malo stresla in jo boli zaradi tega? Druga je v odličnem stanju.

ODGOVOR:

Za neješčnost je pri morski prašičkih več različnih vzrokov. Med pogostejšimi so težave z zobmi, lahko gre pa tudi za katerokoli drugo bolezensko stanje. Omenili ste, da je pregrizla kabel. Ob tem lahko pride do poškodb ustne votline, kot so nekroze in ulcerji na sluznici ustne votline ali jeziku, opekline, lahko pa pride tudi do intoksikacije z metali. Tovrstne poškodbe so boleče in bi tudi lahko bile vzrok neješčnosti. V vsakem primeru Vam svetujem čim hitrejši obisk veterinarja specialista za eksotične živali, ki bo opravil temeljit pregled ustne votline ter druge potrebne preiskave. Do takrat morskega prašička pitajte po brizgi. Kalina Seljak, dr.vet.med.

VPRAŠANJE:

Imam rusko želvo stara 1 leto in te zadnje čase nič ne noče jesti. Imeli smo ta problem tudi lansko leto ampak je bilo zaradi zimskega spanja. Tokrat se rada premika, je ativna in pije vodo.

ODGOVOR:

V primeru da želva neha jesti je potrebno najprej preveriti njeno okolje, saj so neprimerna temperatura, svetloba in vlažnost najpogostejši vzrok omenjenih težav. V ujetništvu za ruske želve ni porebno hiberniraje, vendar je v tem primeru pomembno da je temperatura okolja med 20 in 27 stopinj s toplo točko, kjer je temperatura okrog 35 stopinj. V primeru da želva ne hibernira se priporoča da imajo čez dan 12 do 14h svetlobe (tudi UVB), čez noč pa ne. Poleg neprimernega habitata obstajajo tudi bolezenski vzroki, ki povzročajo neješčnost (infekcije, paraziti…).

Svetujem Vam, da preverite temperature in svetlobo v njenem habitatu, v kolikor so te primerne pa Vam svetujem obisk pri veterinarju, specialistu za eksotične živali. Kalina Seljak, dr.vet.med.

VPRAŠANJE:

Pred dnevi sem pri našem morskem prašičku opazila,da ima na predelu zadnjice neko belo snov. Ko sem jo odstranila, je izgledalo kot glista, dolga 2 cm,belkasto-prozorne barve. Struktura je bila gumijasta, ni se premikalo in pod vodo ni razpadlo. Na zraku se ta gumijasta zadeva strdi. Po obisku veterinarja smo dobili ampulo proti glistam. Iztrebki so bili preverjeni in tam ni bilo prisotnih zajedalcev. Naslednji dan se je zadeva ponovila in sem ugotovila, da ta zadeva prihaja iz njegovega spolovila. Samček je star slabe 3 mesece. Zanima me, kaj bi to lahko bilo, saj na spletu nisem našla nikakršne podobne situacije.

ODGOVOR:

Sicer pri nas večinoma zdravimo pse in mačke, vendar glede na opis gre pri vašem morskem prašičku verjetno le za strjen ejakulat. Vsi samčki (tudi kastrirani) normalno proizvajajo ejakulat, ki ga izločijo, tako da ga pogosto lastniki niti ne opazijo. V primeru, da ga ne morete odstraniti, je morskega prašička treba peljati k veterinarju, saj lahko v nasprotnem primeru povzroča vnetje in zaporo seča. Urška Vesel, dr.vet.med.

VPRAŠANJE:

Doma imam tri zunanje kunce manjše rasti, vsi so fantki, iz istega legla, stari pa so 6 mesecev. Imajo velik zajčnik z dvonadstropno hiško in še prostor ograjen z mrežo. Tako da imajo res veliko prostora, vsak dan jih dam tudi ven na travo, da lahko še tekajo in se najejo trave.

Zadnje čase sem začela opažati, da se eden izmed njih spravlja na ostala dva ( skače na njiju). Eden na to odreagira tako, da se skrije, drugi pa se brani in začneta se tepsti. To izgleda tako, da najprej krožita drug okoli drugega, nato se začneta gristi in nato skačeta drug na drugega.

Zakaj to počnejo? Ko smo jih kupili so mi rekli, da se bodo razumeli, ker so iz istega legla. Njihovo lovljenje po zajčniku ni več igra in res me skrbi, da bi se kdo od njih poškodoval, rada bi tudi, da so srečni in da živijo skupaj.  Kaj predlagate??

ODGOVOR:

Ne glede na to da so kunci iz istega legla in so se do sedaj dobro razumeli ni nič nenavadnega, da se ne razumejo več. Kunci namreč spolno dozorijo pri 4 do 6 mesecih in takrat postanejo tudi bolj teritorialni in agresivni. Agresija je še bolj izrazita, če je na manjšem teritoriju več samcev. V Vašem primeru vam svetujem, da samčke med sabo ločite. Druga opcija, ki bi morda rešila težavo je tudi kastracija samčkov. Kalina Seljak, dr.vet.med.

VPRAŠANJE:

Doma imam samčka standardne skobčevke, kateremu sta se tački zakrčili in spodvihali naprej. Še vseeno je živahen, nekaj težav pa ima pri prehodu iz palčke na palčko v kletki. Problemi s prvo tačko so se pojavili že kakšno leto nazaj, zdaj pa se je enako zgodilo tudi z drugo. Zanima me posledica česa bi to lahko bilo.

ODGOVOR:

Težave z nogami pri pticah so lahko posledica različnih bolezni in je brez veterinarskega pregleda težko reči kaj povzroča omenjene težave. Med najpogostejšimi vzroki so neprimerna podlaga in palice, ki lahko na tačkah povzročijo žulje, ki se kasneje inficirajo. Nenavadne spremembe na koži in roževini lahko povzročijo tudi zunanji paraziti kot so garje, možen vzrok pa je tudi pomankanje mikroelementov in vitaminov v hrani oziroma nepravilno ravnovesje med njimi. Omenjene spremembe lahko povzročajo tudi infekcijske bolezni. Za rešitev težav pri vaši skobčevki Vam svetujem, da se oglasite pri veterinarju specialistu za eksotične živali.                    Kalina Seljak, dr.vet.med.

VPRAŠANJE:

Imam rumenovratno želvo, ki sem jo dobil poleti. Imam jo v ribniku z približno 5 m3 z najglobljim delom približno 1,80 m. V ribniku se odlično počuti in ne kaže vidnih anomalij. Skrbi me za zimske mesece. V ribniku imam precej domačih rib, lokvanj kamenje in pod kamenjem šoto. Pozimi voda zmrzne, a največ (do sedaj) napravi ledeno skorjo do 8-10 cm. Je možno, da ta želva lahko prezimi v takem ribniku? Imam sicer tudi acquaterarji, ampak v njem je želva zelo vznemirjena in hoče na prosto…venomer buta v steklo in hoče ven. V ribniku je bila zelo mirna in se je sončila na njenem posebnem otočku sredi ribnika, da je ni nič vznemirjalo. vedno je plavala v globino in zjutraj je zahtevala hrano – jedla je tudi lokvanj in zobala med zelenim kamenjem (verjetno ostanke hrane za ribe etc.). Sprašujem, če jo lahko pustim čez zimo v ribniku,ali je bolje, da ostane v acquaterariju tja do bolj toplih dni, čeprav je vseskozi zelo živčna? Morda bi bilo dobro, če bi v najgloblji del ribnika nasul mivke za morebitno prezimovanje?

ODGOVOR:

Pogoji ki jih imate za vašo vodno želvo, se zdijo idealni da se njeno življenje čim bolj približa naravnemu stilu. Rumenovratke so dokaj odporna vrsta in so se prilagodile tako, da lahko v našem podnebju tudi uspešno prezimijo. V naravi bi enako hibernirale na dnu ribnika/mlake, zakopane v mulju, ki jih zaščiti pred zmrzaljo. Želve ki redno hibernirajo, imajo tudi boljši imunski sistem. Če grejo v zimsko spanje popolnoma zdrave, seveda. Pred hibernacijo si morajo popolnoma izprazniti črevesje in navadno že po naravni poti postopoma prenehajo jesti, z nižanjem temperature okolja. Vi lahko pomagate tako, da jo postopoma prenehate hraniti, saj se ji bo metabolizem s padanjem temperature tako ali tako upočasnil. Če se želva v akvaterariju ne počuti dobro, potem je tudi nima smisla tam zadrževati, če ji ustreza to naravno okolje, ki ga imate zanjo. Alternativa od prezimovanje zunaj bi bil lahko tudi hladilnik s stabilno temperaturo okoli 4-5 stopinj C, a je potem treba skrbeti za redno vlaženje in zračenje. Srečno in lep pozdrav. Petra Šinkovec, dr.vet.med.