VPRAŠANJE:

Zadnje case se veliko govori o Leptospirozi. Mojemu psu ne pustim piti iz luz, danes pa se je prav to zgodilo. Zdaj me pa malo skrbi, da nebi prislo do kaksnih problemov. Kaj lahko v takem primeru naredim?

ODGOVOR:

Pozdravljeni! Članki v medijih kot ponavadi prenapihujejo problem. Za lastnika je pomembno naslednje; leptospiroza je bakterijska bolezen, rezervar predstavljajo prevsem glodalci. Pranaša se lahko preko kontaminirane vode. Psa je možno zaščititi s cepljenjem, vendar samo proti 2 (4) serovarom v skupini Leptospirnih bakterij (odvisno od cepiva). V primeru, da pride do okužbe, ki jo veterinar lahko diagnosticira na podlagi kliničnih znakov, urinskih in določenih krvnih preiskav, se predpiše zdravljenje z antibiotiki. V večini primerov je zdravljenje uspešno, možni pa so recidivi bolezni. Kar lahko naredite kot lastnik, da zmanjšate verjetnost okužbe, je, da psa cepite in se izogibate situacijam, kjer lahko pride do okužbe – vodenje psa na povodcu, preprečevanje pitja stoječih voda… Lep pozdrav, Vice Zaninović, dr. vet. med.

VPRAŠANJE:

Imamo mačko, ki je pozitivna na mačjo levkozo. Včeraj pa smo našli še majhnega mucka mladička. Zanima me, kako hitro se levkoza prenaša (z ovohavanjem, hranjenjem iz iste posode, uporaba iste prenosne posode…). Ali je cepljenje mladička (zdaj je star okoli 2 meseca) zagotovilo, da ostane zdrav? Zaenkrat mački še nista prišli v stik.

ODGOVOR:

Levkoza je nalezljiva bolezen, ki se prenaša le z bližnjim kontaktom. Virus je zelo občutljiv in se zunaj telesa živali kar hitro inaktivira. Prenaša se predvsem preko sline in krvi in lahko tudi z okuženo posodo. Med mački, ki živijo v istem okolju, si delijo posode za vodo in hrano ter čistijo druga drugo, je prenos bolezni pogost in sicer takrat, ko je (nekoč) pozitivna žival še vedno viremična.
Nerojeni mladički se lahko okužijo že preko posteljice v maternici, dostikrat pa se mladiči okužijo takrat, ko sesajo mleko pri okuženi materi. Bolezen je nevarna za vse necepljene mačke ne glede na starost, večkrat pa so prizadete mlajše živali. Pred cepljenjem se vedno najprej opravi test, kajti če je žival že okužena, cepivo ne pomaga.
Levkoza prizadane imunski sistem oz. obrambni mehanizem živali (limfno tkivo in celice kostnega mozga), kar pomeni da žival ni v zadostni meri odporna proti raznim drugim boleznim. Klinični znaki bolezni pa so različni. Pojavi se lahko izguba apetita in hujšanje, muca lahko dobi drisko (tudi krvavo) in bruha, sluznice pobledijo ali se obarvajo rumeno, pride lahko tudi do povečanja bezgavk. Velikokrat se pojavi tudi močno vnetje v ustni votlini.
Bolezen nažalost ni ozdravljiva in tudi nobeno cepljenje ne zagotavlja 100% imunosti, saj je za njen nastanek odločujočih več dejavnikov, med drugim tudi sam odziv imunskega sistema posamezne živali na cepivo. Oboleli mački lahko nudimo le podporno terapijo, kar pomeni, da dobiva antibiotike, infuzije, kvalitetno hrano z visoko energetsko vsebnostjo, zadostne količine vitamina B. Doba preživetja obolele mačke je lahko do treh let. Ta bolezen je v zadnjih letih v izrednem porastu.