VPRAŠANJE:

imam 3,5 let staro pit bullko in ker zadnje čase pri njej opažamo vedno večje spremembe v njenem obnašanju sem se odločila, da vas prosim za nasvet.
Psička je drugače tipičen predstavnik svoje pasme, zelo prijazna, lahko bi rekla kot mucek, vendar ima očitno vedenjske probleme. Ko spi oz. leži se očitno počuti nekako ogroženo (vsaj jaz imam tak občutek). Če jo v takem položaju pobožaš se ji vidi da ji ni všeč, včasih tudi zarenči (imam občutek da bi ob siljenju vanjo tudi šavsnila). Predvsem pa je občutljiva na drugega psa (imamo 2 psa), le ta se ji takrat ne sme preveč približati (npr. da bi se ulegel poleg nje), ker ga histerično šavsne. Poleg tega smo imeli zadnje čase z njo tudi zdravstvene težave (bruhanje na prazen želodec). Trenutno smo še na dieti (bruhanja ni več), veterinar pa sumi na kronični gastritis. Naj bi bilo povezano z njeno živčnostjo oz. stresom. Tudi jaz imam občutek (po dosedanjih izkušnjah s psi), da je psica že od nekdaj bolj živčne narave (boji se tudi petard in grmenja). Prav tako ima grozen strah pred veterinarjem, tudi meni ne zaupa popolnoma (ko ji je npr. potrebno izmeriti temperaturo), zato za take primere uporabljamo kar nagobčnik (rekli so da je strah pogost vzrok za pasjo obrambo oz. posledično lahko pes tudi ugrizne).
Že vnaprej hvala za odgovor.

ODGOVOR:

Vaša težava je precej zapletena, zato bi potrebovala več podatkov. Bilo bi najbolje, če bi s psičko prišli na vedenjski posvet, kjer bi se podrobneje pogovorili o težavi. Naročite se lahko po telefonu, 01 200 51 80.
Mag. Sabina Stariha Pipan, dr.vet.med.

VPRAŠANJE:

Na kratko bom opisala težavo z našim avstralskim ovčarjem. Star je dve leti in pol, zelo pameten, poslušen in neproblematičen pes. Nikoli ni imel nobenih vedenjskih težav, niti slabih izkušenj, ker smo na to veliko pazili že od otroštva naprej. Težava se je začela za novo leto, ko smo silvestrovali zunaj, ko smo se vrnili domov pa smo opazili, da je povsod poslinjeno, pes pa je bil v vidno prestrašenem stanju. Drugi tri psi (imeli smo 4 pse) so se obnašali normalno. Soseda smo povprašali, če je bilo kaj pokanja okoli hiše, vendar živimo na deželi in prvi sosed, ki je izstreljeval rakete, je najmanj 200 m oddaljen, tako da se okoli naše hiše ni dogajalo nič nenevadnega. Od tega dogodka pa do pred kratkim nismo imeli s psom nobenih težav. Sedaj pa se je vse ponovilo z nevihtami. Vsak dan je slabše, ponoči spim na kavču v dnevni sobi, ker psa že vsak najbolj oddaljen zvok grmenja spravi v paniko. Bila sem pri homeopatinji, ki mu je predpisala kapljice za pomirjanje, ki so resnično učinkovale, vendar le še dva tedna po končani kuri, od takrat je stanje vedno slabše. Prišlo je že tako daleč, da ko gremo z avtom od hiše, preskoči ograjo vrta in brezglavo bezlja okoli, največ po poti, kjer gremo na sprehod, nato pa ves ponorel in preplašen pride domov ter nas čaka pred vrati. Danes sem mu dala Persen, v Zootiku smo kupili tudi neke tablete na bazi serotonina, vendar mu jih še nisem dala. Naj povem, da če smo mi doma oziroma v njegovi bližini, teh težav ne izraža tako močno, le malo bolj se nas drži. Včeraj zvečer sem se z njim igrala na vrtu, v bližini je nekajkrat kar močno zagrmelo, le bolj pozoren je postal na zvok, vendar smo se igrali naprej. Ni izgledalo, da bi ga bilo posebno strah.
Kolikor sem lahko, sem poskušala težavo opisati na kratko, prosim da mi svetujete, kam naj se oglasim za pomoč, ker se močno bojim, da se bo ta paničen strah le še stopnjeval, pes pa je še zelo mlad. Zdaj imamo doma še dva psa poleg njega, ki ne kažeta nobenih podobnih težav. Predvsem se močno bojim, da bi si v takem stanju kaj storil, zato si ga ob našem odhodu niti ne upam zapreti v hišo, ker ne vem, kako bo na to odreagiral. Ob naši odsotnosti so vsi naši psi prosto spuščeni na velikem ograjenem vrtu, prost vstop imajo v hišo skozi nihajna vratca.

ODGOVOR:

Najbolje bi bilo, če bi se naročili pri meni na posvet. Tako bi se lahko o vsem podrobneje pogovorili in bi vam lahko svetovala. V takih primerih je koristen daljši pogovor.
Lp, Mag. Sabina Stariha Pipan, dr.vet.med.

VPRAŠANJE:

Doma imamo čivavo, samičko, staro 8 mesecev. Je krasna psička, ima le eno "napako" – je zelo nezaupljiva do tujcev. Vemo, da je to karakterna značilnost čivav, res pa je tudi, da je smo psičko kupili konec decembra, ko je precej mrzlo in nismo mogli psičke veliko voditi na sprehode, da bi se pravilno socializirala. Zavedamo se, da smo jo premalo socializirali z drugimi ljudmi, saj z njimi ni bila v dosti kontaktih, a prosil bi vas, če nam lahko svetujete, kako odprviti lajanje na tujce in jo privaditi na njih. Nekateri pravijo, da jo je potrebno ob tem, ko zalaja, skregati (z izrazom, ki ga pač uporabljaš – v našem primeru "Ne sme!") in da ji držiš gobček zaprt, spet drugi pravijo, da jo je potrebno skregati in poškropiti, zato prosimo za strokovno nasvet.

Iskrena hvala za odgovor že vnaprej in lep pozdrav!

ODGOVOR:

Vaše vprašanje zahteva precej obširen odgovor. Poleg tega bi potrebovala več podatkov. Svetujem vam, da se naročite na posvet.

Mag. Sabina Stariha Pipan, dr.vet.med.

VPRAŠANJE:

Imam psičko pasme shi-tzu,stara je leto dni. Ko sem psičko dobila – stara je bila tri mesece, sem ji kupila novo posodico za hrano. Nekaj časa je iz nje jedla, potem pa ni želela več, ker se je, vsaj tako je izgledalo, bala. Kupila sem novo posodico iz katere je jedla do dva meseca nazaj. Potem je hrano začela puščati. Ko sem jo opazovala sem videla, kot da se zopet boji. Pa sem zamenjala posodico in zgodba se je ponovila. Celo stopnjevalo se je, saj je začela renčati na posodico potem pa cviliti. Če ji posodico približam zbeži stran. Ker je odklanjala hrano iz posodice je izgubila dva kilograma. Nekaj časa sem jo hranila iz roke, zdaj ji hrano dam na tla. S tal poje vse.
Moji starši imajo psa iste pasme, ki ima enako posodico in kadar smo na obisku pri starših ni tega problema in lepo je iz njegove posodice.
Prosim vas, da mi svetujete kaj naj naredim.

ODGOVOR:

Za podobne primere sem že slišala. Potrebovala bi več podatkov, da bi vam laže pomagala. Zato vas prosim, da me pokličete na kliniko. Najbolje bi bilo, da se oglasite na posvetu, ker je na tako vprašanje težko odgovoriti pisno. lahko pridete tudi s psičko.

VPRAŠANJE:

Doma imamo tri psičke. Zadnja, ki je prišla k hiši, je zdaj stara 1 leto (srednja šnavcerka) in ta je plaha. Plaha pa ni doma, temveč na sprehodih, v neznanih okoljih, v mestu in ko je sama z mano. Zavedam se, da je takrat brez svojega krdela in da je verjetno to tudi glavni razlog. Rada pa bi je te plahosti rešila. Od aprila do junija letos sva obiskovali malo šolo, po kateri je postala malce bolj samozavestna, vendar problem je še vedno tu. Ravno včeraj sva se sprehajali po mestu, kar je izgledalo tako, da je psička vlekla povodec za se zadušit, rep je s vso močjo stiskala med noge, plašno je gledala naokoli, da se ji ne bi zgodilo kaj hudega. Ko sva srečali drgega psa, se je malce sprostila, a ko smo se razšli, je bilo vse po starem. Ker ima rada zaposlitev, sem mislila, da bova šli zdaj na trening agilityja, vendar si ne predstavljam, da bi to zmogla, ker v njej tujih situacijah ni pozorna name. Moram povedati tudi to, da se ji tudi na sprehod z mano ne ljubi in vsaj na začetku poskuša, da bi me zaustavila, da bi se vrnili domov. Ko vztrajam, vseeno popusti in se ne ustavlja več. Kaj mi svetujete?

ODGOVOR:

Vsaka vedenjska težava je posledica kombinacije tako podedovanih kot tudi pridobljenih dejavnikov. Možno je, da vaša psička ni bila primerno socializirana. Velikokrat je namreč tako, da se pes, ki pride k hiši zadnji, bolj naveže na ostale pse kot na ljudi, če se še posebej ne potrudimo za to, da bi to preprečili. Svetujem vam osebni posvet, kjer boste dobili podrobna navodilA za postopno navajanje psičke na tuje okolje in ljudi. Do takrat psičke ne izpostavljajte stresu po nepotrebnem, ampak naj hodi ven skupaj  z drugimi psi. Za podrobnejši posvet se lahko naročite pri dr. Sabini Stariha.

VPRAŠANJE:

Pozdravljeni, imam psičko mešanko, staro 8 let, ki postane ob srečanjih z drugimi psi popadljiva. Taka je že od malih nog. Ni "socializirana" in postane jo strah. Če na drugi stani ni pretiranega odziva, se tudi sama umiri in kar dobro shaja v družbi z drugim psom, sicer je pa bolje, da se umakneva. Drugače je zelo prijazna in priljudna. Kako naj jo privadim, da bo v stiku z drugimi psi manj prestrašena in popadljiva?

ODGOVOR:

Psičko bi bilo potrebno postopoma in na pozitiven način privajati na prisotnost drugih psov. Pri tem bi vam bila v veliko pomoč oglavnica, denimo halti. Z njeno pomočjo lahko psičko na human, nenasilen način popolnoma obvladate. Pri prevzgoji bi si lahko pomagali tudi s klikerjem. Z njim bi laže ob bližanju drugih psov vzbudili pozitivna čustva pri vaši psički. Podrobnejša navodila za prevzgojo vaše psičke lahko dobite pri osebnem posvetu s strokovnjakom. Svetujemo vam posvet pri dr. Sabini Stariha. Kakršna koli uporaba kazni je škodljiva in običajno vedenje še poslabša.


VPRAŠANJE:

Naša psička je stara 1,5 leta. Že lansko leto, ko je bila stara 5 mesecev, se je strašno ustrašila raket. Potem se je strah le stopnjeva, tako da zdaj skoraj noče ven, predvsem zvečer. Noče tudi v Tivoli, kamor sicer vsak dan zahajamo. Potrebujemo čisto konkreten nasvet: Ali naj vztrajamo in jo vseeno peljemo v Tivoli in se delamo da je vse v redu, ali naj je ne silimo in izbiramo druge prostore? Problem je, ker so tu v mestu stalno kaki taki zvoki. Zaradi tega, ker je zunaj tako napeta, se ne utegne pokakati in potem to stori doma. Drugace smo zelo ljubeči z njo in se veliko ukvarjamo.

ODGOVOR:

Zasnova za strah pred določenim zvokom je prirojena, običajno ga sproži oz. poslabša določen dogodek, denimo pri vaši psički glasen pok. Kot ste že sami omenili, se skuša težavo odpraviti s postopnim in to zelo počasnim navajanjem na različne zvoke. Postopek ni tako preprost, zato vam svetujem oseben posvet s strokovnjakom. Do takrat se je nujno izogibati mest, kjer pes občuti paniko, v vašem primeru Tivoliju. Peljite jo na sprehod drugam, kjer se počuti kolikor toliko varno. Zelo pomembno je tudi, kako se vi odzovete na njen strah. Po eni strani je ne smete siliti v položaj, ki ga ni sposobna prenesti, denimo sprehod po Tivolju. Po drugi strani pa se psa ne sme tolažiti, ko kaže znake strahu. Če ga ne moremo razvedriti in preusmeriti njegove pozornosti, se vedemo nevtralno in ga čim prej odpeljemo na varno. V času hude obremenitve (denimo Novo leto) psu lajšamo življenje s posebnim pomirjevalom, ki se drugače uporablja pri ljudeh. Recept lahko napiše veterinar.


Navigacija prispevkov