Zaposleni

Od nekdaj jo je izpolnjevalo, ko je skrbela za druge. Na začetku poti se je našla v zdravstvu. So pa živali vedno bile del njenega življenja in tako je, ko se ji je ponudila priložnost delati v veterini, le to zagrabila z obema rokama. Najprej se je preizkusila kot veterinarski pomočnik, odkrila, da ji odgovarja organizacija, s papirji se je tudi dobro znašla in je prevzela naročanje zdravil, sčasoma k temu dodala še naročanje asortimana za trgovino. Delo z ljudmi ji je v veselje, poleg tega pa, kot pravi sama, s svojim delom uresničuje ljubezen do živali z dejanji in ne zgolj z besedami.

Kmet nad Bizovikom je opazil, da vsak dan iz gozda prihajata dve brezdomi psički. Bili sta zelo plašni. Nastavljal jima je hrano. Vsako jutro je bila skleda prazna. Manj plašno mu je uspelo ujeti. Druga psička se kljub podhranjenosti ni pustila premamiti ponujenim priboljškom. Strah pred ljudmi je bil premočan. Na pomoč je prišla narava. Pripravljati se je začelo k hudi nevihti. Kmet je konje napotil v hlev, kamor se je zatekla tudi psička. Stisnila se je v kot, legla na slamo in se prvič pustila prijeti človeškim rokam. Ni se upirala, bila je le vsa otrpla od strahu. Tisti dan sem obiskala kmetijo in se v psičko zaljubila na prvi pogled. Ljubezen je morala biti obojestranska, saj sva vse od takrat z Lumpo neločljivi.