Pri anesteziji psov in mačk gre za prekinitev čutnih zaznav. To pomeni, da žival ne zaznava okolice med kirurškim posegom. Gre za obliko nezavesti, ki jo anesteziolog doseže s stalnim dovajanjem anestetikov v žilo in vdihavanjem v pljuča. Anesteziolog ves čas operacije spremlja in uravnava življenjske funkcije živali (monitoring): spremlja dihanje, saturacijo, tlak, pulz, frekvenco srca in temperaturo.

Ko je operacija končana, se dovod zdravil ustavi in žival se zbudi že po nekaj minutah.

Lastniki se z anestezijo svojih živali običajno srečajo že zgodaj, ko je potrebna sterilizacija ali kastracija, lahko pa tudi kasneje, ko pride do drugih težav, ki zahtevajo poseg v anesteziji. Večina lastnikov izrazi strah pred anestezijo zaradi bojazni, da se žival ne bi zbudila. Z anestezijo povezani zapleti so vedno možni in prav je, da so lastniki s tem seznanjeni. Pa vendar je, smrtnost v času anestezije in 24 ur po njej, izredno majhna; pri zdravih živalih 0,05%, pri bolnih pa 1,5%.

Pogosto se srečamo z lastniki, ki psa ali mačka, zaradi starosti, ne želijo izpostaviti anesteziji, saj so prepričani, da le te ne bo preživel, ali pa želijo, da se poseg opravi v lokalni anesteziji.

Posegi v lokalni anesteziji so lahko nevarnejši, saj zavestna žival pogosto ne sodeluje, se premika in s tem ogroža sebe ter veterinarja. Žival je potrebno pomiriti s pomočjo sedativov (pomirjeval), ki močno vplivajo na delovanje srca in ožilja. Pri takih posegih natačnega monitoringa vitalnih funkcij ni mogoče izvajati. In če govorimo o tveganju, je za te, običajno starejše živali, veliko varneje uporabiti splošno anestezijo, med katero spremljamo in uravnavamo življenjske funkcije. Kakršna koli odstopanja na ta način hitro zaznamo in odpravimo.

Pred anestezijo morajo biti živali tešče, post pa ne sme trajati dlje kot 12 ur. S tem se izognemo morebitni slabosti in bruhanju zaradi anestetikov. Pred vsakim anestezijskim posegom veterinarji priporočamo splošen pregled. Preveri se klinično stanje živali, temperaturo, pulz, sluznice, bezgavke, posluša srce in pljuča… Pri starejših živalih ali na željo stranke se lahko opravijo še druge diagnostične preiskave kot so ultrazvok trebuha, srca, rentgen pljuč ter krvna slika, ki pokaže morebitno slabokrvnost, koagulopatije (motnja strjevanja krvi), funkcijo jeter, ledvic, ščitnice, hidracijo itd. Glede na izvide opravljenih preiskav se nato za vsako žival posebej prilagodi anestezijski protokol in narkotike, s katerimi dosežemo želeno anestezijo, hkrati pa najmanj škodujemo njenemu zdravju.

Po opravljenem posegu se morajo živali zbujati v mirnem in toplem okolju. Po potrebi jih tudi po posegu hidriramo z intravenskimi infuzijami in ogrevamo. Tako kot med posegom, je tudi po njem, pomembna protibolečinska terapija.

Ko se živali povsem zbudijo, samostojno hodijo ter požirajo, so še isti dan odpuščene v domačo oskrbo z vsemi potrebnimi navodili. Po navadi se v roku enega tedna dogovorimo še za kontrolo na veterinarski kliniki, da se prepričamo, če žival ustrezno okreva.