OBVEZNOSTI SKRBNIKA PRI NAKUPU / PRIDOBITVI PSA

 

REGISTRACIJA MLADIČA

Registracijo mladiča mora opraviti vzreditelj.

Vsak pes mora biti označen z mikročipom pred prvim premikom v nov dom, oziroma najkasneje do dopolnjenega tretjega meseca starosti.

Prvi premik v nov dom je dovoljen pri starosti mladička  najmanj osem tednov.

Pri registraciji pes:

  • prejme mikročip
  • pridobi potni list
  • veterinarska organizacija ga vpiše v Centralni register psov – CRP.

Za vnos v CRP veterinarska organizacija  potrebuje:

  • EMŠO lastnika
  • rojstne podatke o psu
  • za pse skotene v Sloveniji po 1.1.2015 je obvezen podatek tudi mikročip mame in pa dokazilo, kje ste žival vzeli (kupoprodajna pogodba ali drug ustrezen dokument).
  • v kolikor dokazila oz. mikročipa matere nimate, veterinar v CRP vpiše, da ni podatka o izvoru psa. Ta podatek prejme veterinarski inšpektor.

 

SPREMEMBA LASTNIŠTVA PSA

Spremembo lastništva  mora lastnik urediti v sedmih dneh od nastanka spremembe pri  veterinarski organizaciji.

Veterinarska organizacija spremeni lastništvo psa v CRP na podlagi:

  • izjave o spremembi lastništva, podpisano s strani vzreditelja, oz. prejšnjega in novega lastnika psa.

IZJAVA O SPREMEMBI LASTNIŠTVA

  • računa, če je iz njega razvidna sprememba lastništva in identifikacija psa
  • kupoprodajne pogodbe
  • ustreznega dokumenta o oddaji psa iz zavetišča

V kolikor izvor psa ni Republika Slovenija, mora lastnik predložiti dokumente, iz katerih je razvidno, da žival izpolnjuje pogoje za vstop v Slovenijo. Iz določenih držav (npr. Srbije) pes lahko legalno potuje v EU po dopolnjenem 7. mesecu starosti. Označen mora biti z mikročipom, spremljati ga mora potni list, veterinarsko spričevalo in test titracije.

Več informacij lahko dobite na spletni strani www.gov.si – netrgovski premiki psov, mačk in belih dihurjev.

 

POGIN, EVTANAZIJA, POBEG, ODTUJITEV PSA

Lastnik mora spremembo glede lastništva ali pogina veterinarski organizaciji javiti v sedmih dneh od nastanka spremembe in priložiti ustrezen dokument:

  • ob poginu ali pobegu potni list in obrazec

IZJAVA LASTNIKA O ODJAVI PSA V CRP

  • če gre za prodajo v tujino mora lastnik psa pred izvozom odjaviti

Lastnik mora v 30 dneh po poginu, evtanaziji , pobegu ali odtujitvi vrniti potni list veterinarski organizaciji, ki dokument uniči in ga vrne lastniku.

 

ZAČASNO ALI TRAJNO BIVANJE IZVEN REPUBLIKE SLOVENIJE

Lastnik, ki bo s psom prebival v tujini, lahko največ sedem dni pred odhodom javi veterinarski organizaciji, da bo pes trajno ali začasno zapustil ozemlje RS.

Veterinarska organizacija ta podatek vnese v CRP.

Zakonska podlaga:

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12107

http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4370

Zakaj cepimo?

Cepljenje nam omogoča zaščito pred nevarnimi, neozdravljivimi bolezni, ki se prenašajo med živalmi in so lahko za njih usodne. S cepivom vnesemo v telo neškodljive (oslabljene ali inaktivirane) povzročitelje bolezni, s čimer izzovemo imunski sistem, da zgradi imunsko zaščito. Tako je organizem zaščiten pred morebitno okužbo s cepljenim virusom, ali pa poteka bolezen, ki bi bila sicer za žival nevarna, v blažji obliki.

Najbolj nevarne nalezljive bolezni pri mačkah

V nadaljevanju so opisane najpomembnejše bolezni pri mačkah, za katere je priporočeno cepljenje.

Mačja kuga (parvoviroza, panlevkopenija)

je zelo nalezljiva bolezen, ki jo povzroča mačji parvovirus. Najbolj občutljive so mlade mačke do enega leta starosti, zbolijo pa lahko tudi odrasle mačke. Smrtnost je visoka in odvisna od starosti. Virus se izloča z blatom, prenaša se neposredno in posredno, breja mačka pa lahko prenese okužbo tudi na plodove. Bolezen se kaže z bruhanjem, krvavo drisko, vročino, neješčnostjo, prenos na plodove pa vodi v spontani splav.

Okužbo z mačjim herpesvirusom

(virusni rinotraheitis mačk)povzroča herpesvirus tipa 1. Bolezen poteka v hujši obliki pri mlajših mačkah, zbolijo pa lahko mačke vseh starosti. Smrtnost lahko doseže do 30 %. Virus se širi s slino in nosnimi izločki – z neposrednim ali posrednim kontaktom, breja mačka pa lahko okužbo prenese tudi na plodove. Bolezen prizadane zgornja dihala in se kaže z vročino, oslabelostjo in hujšanjem, vnetjem očesnih veznic, izločki iz oči in nosu in kihanjem. Mačke lahko po okužbi virus prenašajo vse življenje, bolezen pa pogosto izbruhne ob stresu ali drugi bolezni.

Okužba z mačjim kalicivirusom

je zelo nalezljiva bolezen, ki običajno poteka v blažji obliki, nekateri virusni sevi pa povzročajo hujše bolezenske znake. Virus se širi z izločki mačk neposredno ali posredno. Obolele mačke razvijejo vročino, kihajo, imajo nosni in očesni izcedek in razjede na ustni sluznici in jeziku, ki so zelo boleče. Včasih se bolezen izrazi tudi s šepanjem, redko pa se razvijejo hudi sistemski znaki.

Mačja levkoza

je kronična bolezen mačk, ki jo povzroča virus mačje levkemije. Prenaša se z direktnim kontaktom med mačkami s slino in krvjo, na primer z medsebojnim umivanjem, pretepanjem, spolnim aktom in preko mleka matere na mladiče. Bolj občutljive za okužbo so mačke do 4 meseca starosti. Bolezen se lahko razvije v nekaj tednih, mesecih ali celo letih po okužbi, v redkih primerih pa se bolezensko stanje sploh ne razvije. Virus povzroča hud padec odpornosti, slabokrvnost in določene oblike raka. Mačka tako hujša, nima apetita, pojavljajo se vnetja različnih organskih sistemov, pri breji mački pa pogosto pride do spontanega splava.

Steklina

je virusna bolezen, ki se prenaša na človeka. Virus se širi s slino, okužba pa običajno poteka z ugrizom stekle živali. Bolezenski znaki so spremenjeno obnašanje, slinjenje, v končni fazi pa ohromitev in smrt. V Sloveniji zaradi cepljenja lisic nismo imeli primera stekline pri živalih že od leta 2013.

Program cepljenja

Osnovna cepljenja: mačja kuga, mačji herpesvirus, mačji kalicivirus
Dodatna cepljenja: mačja levkoza, steklina
Mačja kuga, mačji herpesvirus, mačji kalicivirus
Osnovna cepljenja svetujemo pri vseh mačkah, tudi notranjih, saj lahko prenos virusa poteka tudi posredno. Pri nas cepivo vsebuje vse tri omenjene viruse. Prvič cepimo pri 6-8 tednih, nato na 2-4 tedne, zadnji odmerek pri ali po 16 tednu starosti. Večkratno cepljenje je potrebno zaradi protiteles, ki jih mačke dobijo od matere. Njihovo število namreč do 16. tedna upade, kar omogoča razvoj imunosti po cepljenju. Odrasle mačke je potrebno cepiti dvakrat v razmiku 2-4 tednov. Ponovno cepimo čez 1 leto, nato cepimo na 3 leta. Mačke z visokim tveganjem (tiste, ki redno obiskujejo hotele za živali ali živijo z drugimi mačkami in hodijo ven) lahko cepimo vsako leto. Cepivo ne prepreči vedno okužbe, vendar bo bolezen pri cepljeni mački potekala v mnogo blažji obliki.

Steklina

Cepljenje v Sloveniji pri mačkah ni obvezno, cepljene morajo biti le mačke, ki potujejo v tujino. Cepljenje je priporočeno za zunanje mačke, ki lahko pridejo v stik z divjimi živalmi in tiste, ki živijo ob meji s Hrvaško in Madžarsko. Prvič cepimo pri 12 tednih, nato čez 1 leto in naprej po navodilu proizvajalca. Cepivo je zelo učinkovito pri preprečevanju bolezni.

Mačja levkoza

Cepljenje se svetuje pri mačkah, ki hodijo ven. Pred cepljenjem je potrebno testiranje, s katerim ugotovimo, če je mačka s tem virusom že okužena. Cepimo le negativne živali. Prvič cepimo pri 8 tednih, nato ponovimo čez 3-4 tedne. Odraslo mačko cepimo dvakrat zapored z 3-4 tedenskim zamikom. Naslednjič cepimo čez 1 leto in nato na 2-3 leta. Večino cepljenih mačk cepivo zaščiti pred napredovano okužbo in razvojem bolezenskih znakov.

Kaj pa stranski učinki?

Neželeni učinki cepljenja so večinoma blagi in minejo hitro, resni škodljivi učinki se pojavijo zelo redko. Po cepljenju lahko opazimo bolečino in oteklino na mestu cepljenja, mačka je lahko bolj otožna, ima rahlo povišano temperaturo, pojavijo se lahko bruhanje, driska, kihanje. Najmanj pogoste in najresnejše reakcije, ki se običajno zgodijo takoj oziroma v nekaj urah po cepljenju, se kažejo z otekanjem grla, srbečimi izpuščaji in oteženim dihanjem. V teh primerih je potrebna takojšnja veterinarska pomoč. Zelo redko (1 primer na 5000 – 12500 cepljenih mačk) se lahko v nekaj mesecih ali letih pri mačkah na mestu cepljenja, pojavi podkožna novotvorba (sarkom), zato se priporoča cepljenje v spodnji del nog ali rep.

Na koncu ne pozabimo – za posamezno mačko je mnogo manj možnosti, da ima katero od neželenih stranskih učinkov cepljenja, kot pa da zboli za katero od neozdravljivih kužnih bolezni.
.