Vsak dan se srečamo pred nešteto škodljivimi klicami, ki bi lahko prodrli v naše telo in povzročile bolezen. K sreči ima zdravo telo proti tem klicam učinkovito obrambo, ki je pri živalih in človeku zelo podobna. Če namreč v telo vdere povzročitelj določene bolezni, npr. virus ali bakterija, se začne pred njim braniti tako, da izdeluje protitelesa. Ta skupaj z različnimi obrambnimi celicami in posebnimi snovmi pomagajo uničiti škodljive klice in telesu ozdraveti. Žal je okužba z naravnim povzročiteljem za žival lahko usodna, saj jo bolezen dostikrat zelo izčrpa in poškoduje različna telesna tkiva, v mnogo primerih pa se lahko konča tudi s smrtjo prizadete živali. Vse to lahko preprečimo s cepljenjem.
Vse o cepljenju psa
Povzeto in prirejeno po navodilih skupine WSAVA Vaccination Guidelines Group O CEPLJENJIH PRI PSIH IN MAČKAH. Cepljene naj bodo vse živali v populaciji in vsaka posamezna žival čim manjkrat v življenju.
O cepljenju
Imunski sistem varuje človeka/žival pred nalezljivimi boleznimi. Zajema tako nespecifične komponente, ki delujejo nasplošno proti mikroorganizmom, kot tudi specifične komponente, ki pa delujejo proti točno določenim mikroorganizmom. Tako se v glavnem imunost deli na prirojeno (nespecifično) in prilagojeno (specifično) imunost.
Kaj je cepljenje?
Vnašanje neškodljive oblike povzročitelja v telo. Nastane prilagojen imunski odziv – zaščita – spomin.
Povzročitelj je lahko živ in oslabljen ali mrtev.
Učinkovitost cepljenja je odvisna od imunskega spomina po cepljenju, ta pa je odvisen od: genetskega ozadja živali, učinkovitosti cepiva, trajanja imunosti, programa cepljenja.
Program cepljenja sestavi vaš veterinar glede na: tveganje za bolezen, življenjski slog živali, starost, pasmo in lastnost cepiva.
Zakaj cepljenje?
Za zaščito živali pred hudimi boleznimi, ki velikokrat povzročijo smrt. Namen cepljenj je zaščita posameznika in zaščita cele populacije. Če je cepljene vsaj 65 % populacije, to lahko prepreči izbruh bolezni.
Cepiva
Cepiv je več vrst. Pri nas v veterinarski medicini uporabljamo predvsem živa oslabljena, mrtva in rekombinantna cepiva.
V živih cepivih so oslabljenimi povzročitelji bolezni. Ti se v telesu razmnožujejo, a ne povzročijo bolezni. Povzročijo dolgotrajen in močen imunski odziv. Nastane sistemska in lokalna zaščita, trajanje imunosti pa je običajno dolgo. Včasih je dovolj eno cepljenje za zaščito pred boleznijo, če mladiči nimajo več materinih protiteles.
V mrtvih cepivih je povzročitelj mrtev – inaktiviran. Vsebujejo več antigena in adjuvans, zato obstaja večja verjetnost za imunološke neželene učinke. Povzročijo šibkejši imunski odziv, trajanje imunosti je krajše. Običajno je potrebnih več cepljenj.
Neželeni učinki cepljenja so možni, a redki, saj so sodobna cepiva vse boljša. S cepljenjem naredimo mnogo več koristi kot škode. Blagi in prehodni neželeni učinki cepljenja so pobitost, rahlo zvišana telesna temperatura, boleče mesto cepljenja, okornost, slabši tek, bruhanje, driska. Zmerni do hudi negativni učinki cepljenj so koprivnica, edem glave, anafilaktični šok, šepanje, granulom na mestu cepljenja, avtoimune bolezni, reakcija CŽS, posebna vrsta sarkoma pri mačkah. Kakršnokoli reakcijo po cepljenju nujno sporočite svojemu veterinarju.
Splošna ocena pogostnosti neželenih učinkov cepljenj:
- Blagi: 0,2 – 1 % (1 na 100 do 500 cepljenj)
- Zmerni: 0,02 – 0,1% (1 na 1 000 do 5 000 cepljenj)
- Hudi: 0,01 – 0,02 % (1 na 5 000 do 10 000 cepljenj)
Najbolj nevarne nalezljive bolezni pri psih
Cepljenje proti čemu?
Na kratko bomo opisali nekaj hudih nalezljivih bolezni psov, proti katerim je možno cepljenje.
Pasja kuga je zelo nalezljiva virusna bolezen, razširjena po celem svetu in pogosto smrtna. Izkoreninjenje ni možno, saj za njo obolevajo tudi divje živali. Virus je občutljiv za razkužila. Okužba je možna le ob neposrednem stiku z bolno živaljo. Najbolj občutljivi so mladiči od 3 – 6 mesecev, zbolijo pa lahko tudi starejše živali. Bolezen povzroči hudo imunosupresijo (padec imunosti), bolezen dihal s hudo pljučnico, bolezen prebavil z bruhanjem in drisko, vnetje možganov z epileptičnimi napadi, trzanjem mišic, krče, oroženevanje blazinic… Smrtnost je lahko višja od 50 %. Če žival preživi, ji bolezen običajno pusti posledice, denimo določene živčne motnje.
Nalezljivi hepatitis psov je zelo nalezljiva virusna bolezen. Povzroča jo pasji adenovirus 1. Smrtnost je do 20 %, pri mlajših tudi do 50 %. Najobčutljivejši so mladiči do enega leta starosti. Obolevajo tudi divje živali. Bolezen se prenaša z neposrednim in s posrednim stikom. Znaki bolezni so pobitost, vročina, bruhanje, driska, izcedek iz oči in nosa, zlatenica, “modro oko”. Pasji adenovirus 2 pa povzroča blago bolezen dihal, ki sodi v bolezenski kompleks “kužnega kašlja”.
Pasjo parvovirozo povzroča pasji parvovirus 2, ki je soroden mačjemu. Razširjen je po celem svetu. Najhuje so prizadeti mladiči do 6. meseca starosti, zbolijo pa lahko živali vseh starosti. Virus se izloča z blatom in je odporen proti razkužilom. Bolezen se prenaša tudi posredno. Virus dolgo preživi v okolju, celo 1 leto in več! Smrtnost je do 50 %. Okužba povzroči hudo vnetje prebavil, neješčnost, pobitost, vročino, bruhanje, drisko, največkrat krvavo. Pri plodovih, ki se okužijo še v maternici, in mladičih do dveh tednov starosti pa vnetje srčne mišice. Pri hudi obliki bolezni lahko žival pogine po 1 – 3 dneh.
Leptospiroza je zoonoza (prenaša se lahko na človeka). Razširjena je po celem svetu. Povzročitelj je bakterija Leptospira interrogans. Obolevajo tudi divje živali. Izloča se z urinom in dolgo preživi v okolju, še posebej, če je vlažno in dovolj toplo. Dostikrat so prenašalci glodavci, zato se pojavlja tudi v mestih. Povzroča poškodbe ledvic in jeter, vročino, boleče mišice, bruhanje – dehidracijo, krvavitev iz želodca, črevesa, nosu, po sluznicah, zlatenico, posledica je dostikrat odpoved ledvic. Je nalezljiva za človeka!
Steklina je virusna bolezen in zoonoza. Je smrtna. Značilno je izločanje virusa s slino, okužba se zgodi običajno z ugrizom. Zaradi cepljenja lisic pri nas in v sosednjih državah že več kot tri leta ni bilo nobenega primera stekline v Sloveniji. To je bolezen osrednjega živčevja, znaki bolezni pa so lahko zelo različni. Pojavi se spremenjeno vedenje – plašnost, nemir, razdražljivost, ki se lahko stopnjuje do napadalnosti. Živali se lahko grizejo in tako poškodujejo na mestu ugriza. Lahko uidejo in brezciljno tavajo po okolici ter žrejo različne neužitne predmete. Slinijo se, zaradi ohromitve jim lahko visi spodnja čeljust. Glas je lahko spremenjen, pojavijo se epileptični napadi, neusklajenost mišic, ohromitev in smrt.
Cepljenje – kako?
Program cepljenj za pse
“core” – nujna cepljenja: pasja kuga, parvoviroza, nalezljiv hepatitis, steklina
“non-core” – priporočena cepljenja: leptospiroza
Pasja kuga, nalezljivi hepatitis, parvoviroza
Pri nas je na voljo kombinirano živo cepivo. Prvič se naj psička ne cepi prej kot pri 6 tednih, bolj priporočljivo pa je prvo cepljenje pri 8 tednih starosti. Ponovimo ga še pri 12 in 16 tednih. Zaščita običajno nastane po 7 dneh.
Po 1 letu cepljenje ponovimo, nato cepimo vsake 3 leta.
Materina protitelesa varujejo novorojenca pred boleznimi, ki jih je mati prebolela ali proti katerim je bila cepljena. Psi in mačke jih prek posteljice dobijo le 5 %, 95 % pa z mlezivom prve 2-3 dni življenja. Kasneje črevesna stena ni več propustna za njih. Raven protiteles v krvi je pri mladičih odvisna od materine ravni protiteles. Različna je za različne bolezni, podobna pa pri mladičih istega legla. Raven protiteles v krvi se zniža pod zaznavno mejo pri 6 – 16 tednih starosti mladiča. Zato se priporoča večkratno cepljenje mladih živali do starosti 14 – 16 tednov. Cepni virus mora namreč okužiti mladiča, da bi nastala odpornost, morebitna protitelesa pa ga še pred tem onesposobijo.
Steklina
Prvič je nujno mladiča cepiti med 12. in 16 tednom starosti. Zaščita nastane po 2-4 tednih. Cepljenje je NUJNO ponoviti še dvakrat v presledku 1 leta. Pri tem ne smemo zamuditi NITI ENEGA DNEVA, drugače je potrebno spet vsakoletno cepljenje. Če smo se držali roka, se potem cepi psa vsake tri leta, pri čemer spet ne smemo zamuditi. Podrobnosti si lahko preberete tu: Nov zakon o cepljenju stekline. Preberite si tudi članek o določanju protiteles.
Leptospiroza
Prvič se cepi po 12. tednu in cepljenje nujno ponovi po 2-4 tednih. Med obema cepljenjima ne sme miniti več kot 6 tednov. Če želimo, da je žival zaščitena, jo je potrebno cepiti vsako leto.
Pogosta vprašanja
Lahko žival dobi 2 cepivi istočasno? Da, a eno na eno stran, drugo pa na drugo.
Lahko manjša žival dobi manj cepiva? Nikakor, saj potem ne bi razvila odpornosti. V 1 dozi cepiva je namreč minimalna koločina, ki zagotavlja imunost. Doza je enaka za vse pse in mačke.
Se sme cepiti brejo žival? Cepljenje brejih živali z živim cepivom je lahko celo škodljivo, saj bi se ob okužbi s cepnim virusom lahko poškodovali plodovi. Tudi cepljenje z mrtvim cepivom se ne priporoča. Izjema je cepljenje proti pasjemu herpes virusu. Več informacij boste dobili pri svojem veterinarju.
Je lahko žival cepljena s cepivi različnih proizvajalcev? Da.
Zaključki
S cepljenjem žival pridobi odpornost proti določenim hudim nalezljivim boleznim.
Za večino teh bolezni NI zdravila.
Cepljenje pomeni tako zaščito posamezne živali kot tudi zaščito cele populacije, saj lahko preprečimo izbruh hudih nalezljivih bolezni, če je cepljenih > 65 % živali v populaciji.
V določenih primerih s cepljenjem živali zaščitimo tudi zdravje ljudi, denimo pri steklini in leptospirozi.
Tveganje ob cepljenju je mnogo manjše kot so ugodnosti cepljenja.
Sodobno načelo cepljenja je: Cepiti prav vsako žival v populaciji, a čim manjkrat v življenju.
