Starejši psi več spijo, kažejo manj navdušenja za igro, se težje gibljejo, slabše vidijo in slišijo. Popolnoma normalno je, da jim včasih uide tudi v stanovanju in da so zmedeni. Saj se vendar starajo! Pa je res tako?
Kognitivna disfunkcija ali z drugimi besedami demenca pri psih, je bolezen, ki je pogostejša, kot si mislimo, saj prizadene 30-60 % psov, starejših od 9 let. Kot Alzheimerjeva bolezen pri ljudeh je demenca pri psih frustrirajoča tako za psa kot za lastnika. Z zavedanjem za kaj gre in kako lahko pomagamo, pa se da kvaliteto življenja z dementnim psom bistveno izboljšati, tako za vas kot za vašega psa.
Gre za degenerativno bolezen možganov, pri kateri prihaja do strukturnih sprememb z nalaganjem določenih snovi ter slabše prekrvavljenosti možganov. Posledično pride do spremenjenega zaznavanja in obnašanja psov, značilne pa so tudi motnje spomina. Pogosto opazimo, da psi tavajo po stanovanju, so nemirni, zmedeni, ne prepoznajo lastnikov in ukazov, kažejo manj zanimanja za hrano, igro in druženje, se izgubijo v znanem okolju, hodijo na nenavadna mesta, urinirajo ali blatijo v stanovanju itd. Dementni psi se pogosto zagledajo v namišljene predmete ali pa pridejo na napačno mesto, ko jih pokličemo. Značilne so tudi motnje spanja – psi z demenco so pogosto ponoči bolj aktivni, nekatere muči nespečnost, drugi pa se tudi prestrašeno zbudijo sredi noči, kar je lahko precej dramatično. Pogosto se pri dementnih psih nenadno pojavijo novi strahovi, ki jih prej ni bilo, včasih pa tudi napadalno vedenje.
Lastniki pogosto znake pripišejo starosti, zato ne iščejo pomoči. V primeru, da ste svojega psa med zgoraj opisanimi znaki prepoznali, je pomembno, da se posvetujete z vašim veterinarjem.
Demence se sicer ne da pozdraviti, lahko pa upočasnimo njeno napredovanje in pomagamo pri nekaterih bolezenskih znakih. Pomembno je, da z zdravljenjem začnemo čim prej! Zdravljenje poteka s primerno dieto ali prehranskimi dodatki, ki vsebujejo veliko antioksidantov in omega 3 maščobnih kislin. V nekaterih primerih stanje izboljšajo zdravila iz skupine MAO inhibitorjev ter zdravila, ki vplivajo na prekrvavljenost možganov. Pomembno je tudi, da psa zaposlimo s primernimi igračami in ga učimo novih ukazov. Zagotovimo, da ima pes dovolj dnevne svetlobe in gibanja ter mu nudimo dovolj socialne interakcije. Poskušamo se izogibati spremembam doma – poskrbimo za primerno rutino in ne prestavljajmo pohištva, tako bomo psu prikrajšali nepotrebne dodatne skrbi in zmedenost.
Demenca ne vpliva na življenjsko dobo psa, vpliva pa na njegovo kvaliteto, zato se potrudimo, da bodo njegova zadnja leta življenja, kljub temu lepa.
