Primeri iz prakse

Strah psa pred glasnimi zvoki

Pacient je 4 leta star samec Boby, pasme francoski buldog, pri katerem lastniki že nekaj mesecev opažajo nenaden strah pred glasnimi zvoki, hrupom in neznanimi situacijami. V prazničnem decembrskem času je le še huje, saj se kuža na vsak pok, ognjemet in podobno odzove s tresenjem, slinjenjem, jokanjem in občasno z uriniranjem na neprimernih mestih. Drugače je klinično zdrav in, če ni izpostavljen nenadnemu hrupu nima težav.

Kljub temu, da kuža ni imel drugih težav, smo za izključevanje morebitne bolezni ali bolečine opravili klinični pregled in splošno krvno sliko. Oboje je bilo brez posebnosti. Lastniki so dobili navodila, kako odreagirati v zanj stresni situaciji, za posebej hude primere pa smo mu predpisali alprazolam, ki ga lahko dajo kratkotrajno in po potrebi. V času ognjemetov in petrad so v njegovo prehrano vključili tudi zeliščne baldrijanove kapljice.

Anksioznost je pri psih pogosta in se največkrat kaže kot ločitvena tesnoba, fobija pred hrupom in grmenjem ali agresija. Če so živali izpostavljene dolgotrajnemu stresu lahko pride do fizičnih in čustvenih patoloških stanj, ki lahko potencialno zmanjšajo življenjsko dobo ljubljenčka.

Pri psu, ki je pod stresom lahko opazimo, da je prekomerno pozoren na okolje, odvrača pogled od ljudi ali stvari, joka, cvili, se trese, sope, se slini, zeha, rep ima  spodvit med noge, ušesa postavljena ob glavo.

Ne glede na primarni vzrok anksioznosti  se takšna stanja zdravi z modifikacijo obnašanja v kombinaciji z zdravili, če so le ta potrebna. Vedno je treba najprej izključiti fizične težave (infekcije, bolečine ipd.).

Izogibanje stresnim situacijam je vsaj na začetku zelo pomembno, a v praksi težko izvedljivo. Če je psa strah pokanja, se mu lahko pomaga tako, da se zmanjša vizualne in auditorne dražljaje; psa namestimo v sobo brez oken, poskusimo preusmeriti pozornost z igračo, priboljški ali prižgemo umirjeno glasbo.

Desenzibilizacija vključuje zmanjšanje stresnega dražljaja do te mere, da se strah sploh ne razvije; podaljšamo razdaljo do dražljaja, zmanjšamo jakost dražljaja, spremenimo okolje. Jakost dražljaja se nato postopoma povečuje, žival pa se sčasoma navadi na dražljaj in ga ne sprejema več kot stresnega.

Ko je stresni odziv posebej intenziven in sprememba v okolju in obnašanju ne zaleže, se lahko poslužujemo tudi terapije z zdravili. Anksiolitična zdravila so ob kratkotrajni uporabi lahko zelo učinkovita za zmanjševanje stresa in strahu. Uporabljajo se po potrebi, v posebno stresnih situacijah. Največkrat predpišemo nizke doze alprazolama ali diazepama, ki v kombinaciji s pravilno modifikacijo obnašanja prinesejo optimalne rezultate. Pri živalih, ki so generalno anksiozne je terapija lahko tudi dolgotrajna (npr. fluoksetin v kombinaciji z alprazolamom).

Alternativne terapije, ki lahko prav tako doprinesejo k boljšemu počutju so uporaba pasjih feromonov (na voljo v obliki difuzorja, ovratnice ali pršila), baldrijanovega ekstrakta (kapljice, tablete), sivkino olje (aplikacija na ovratnico, ležišče ipd.) ter uporaba posebej za to narejenih plaščkov za pse (thundershirt), ki so dobro prilegajoči in psu dajejo občutek varnosti.

Nikoli ne dajemo zdravil na recept ali brez recepta, ne da bi obiskali ali se vsaj posvetovali z veterinarjem.